Prve kopalke so bile volnene

Ob koncu 19. stoletja in začetku 20. stoletja ženske sploh niso mogle plavati v morju in so se le zadrževale ob obali oziroma so se namakale v plitvini. Krivdo gre pripisati težkim kopalkam, v katerih so bile precej omejene pri gibanju.

Odpri galerijo

PORTOROŽ > Kopalni kostim je sestavljala tunika do kolen, pod katero so nosile pumparice ali enodelni kostim. Rokavi so segali do komolcev, na glavah pa so nosile klobuke. Kopalke so bile temnejših barv, sprva volnene. Nekatere ženske so si obule celo nogavice in čevlje za v vodo.

Takšne zanimivosti je mogoče izvedeti na razstavi Življenje na plaži, ki je na ogled v avli Fakultete za turistične študije Turistice v Portorožu. Predstavlja presek zgodovine kopalnega turizma na severnem Jadranu od leta 1880 do leta 1970 ter z njim povezane zgodovine kopalk. Pregledna razstava je nastala v okviru evropskega čezmejnega projekta Histur, v katerem sodelujejo hrvaški Muzej turizma, fakulteti za turistične študije iz Opatije in Portoroža ter piranski Zavod Mediteranum.

Pogled v zgodovino kaže, da po antičnem obdobju kopanje v morju ni bila preveč pogosta dejavnost. Množični pojav kopanja in plavanja v morju oziroma njegovo ponovno odkritje v 19. stoletju je tesno povezano z razvojem turizma.

“Prihod gostov v klimatska zdravilišča na morju je bil na začetku pogojen z zdravstvenimi razlogi, vendar je kopanje v morju kmalu postalo izredno priljubljeno, ne le kot ena izmed metod zdravljenja, temveč kot oblika zabave in sprostitve. Ker se je vse več ljudi začelo kopati v morju, se je pojavilo vprašanje primernih oblačil za to dejavnost. S turizmom je zato povezan tudi nastanek oblačila, torej kopalk,” pojasnjuje predavatelj na portoroški Fakulteti za turistične študije Turistici Tomi Brezovec, ki je sodeloval pri pripravi razstave in za ta namen posodil številne kopalne obleke iz svoje bogate zbirke.

Do konca 19. stoletja je severni Jadran postal glavni počitniški in zdraviliški cilj Avtro-Ogrske monarhije. Tuji gostje so v vse večjem številu prihajali v Opatijo, Lovran, Crikvenico, na Brione ter na Mali in Veli Lošinj.

Razstava v avli Turistice bo odprta do 30. junija. Ogled je možen vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure. Vstopnine ni.

Kopanje “na recept”

Kopanje v morju so predpisovali “na recept” kot eno od metod za zdravljenje različnih bolezni. Ob obali so rasle kopališke zgradbe kot odgovor na zahteve novih gostov, ki so pričakovali urejen dostop v morje, pa tudi prostor za preoblačenje (kabine).

Zlasti tuji gostje so pričakovali, da bodo na kopališčih moški ločeni od žensk in otrok. Takrat so gradili razkošnejša mestna kopališča za premožnejše goste in posebna ljudska ter vojaška kopališča. Zaradi strogih moralnih norm so se dame kopale v kopalnih oblekah, ki so pokrivale skoraj vse dele telesa, v posebnih čevljih za kopanje ter s klobuki, ki so jih ščitili pred soncem, saj je bila potemnela koža takrat znak nižjih socialnih slojev. Gospodje so se kopali v malce preprostejšem kostimu - progastem enodelnem kosu oblačila s kratkimi rokavi, ki je pokrival trup, končal pa se je pri kolenih.

Po koncu prve svetovne vojne so se razmere spremenile. Čas klimatskih zdravilišč in dopustovanje iz zdravstvenih razlogov je v počasnem zatonu, turizem pa dobiva nov obraz - postaja poletni, rekreativni, kopalni turizem.

Elitni gosti iz aristokratskih krogov niso več edini obiskovalci turističnih krajev. Novi srednji razred je vse številnejši, dopust in potovanja niso več izključno za privilegirane razrede, temveč se jih udeležuje čedalje več pripadnikov drugih družbenih slojev. Rekreativno ukvarjanje s športom je bilo v tistem obdobju skoraj nuja. Ženski kopalni kostim, ki omejuje gibanje, in pokriva telo ter preprečuje sončenje in zagorelost počasi izginja s plaž. Do leta 1931 je bil klasičen motiv na reklamnih prospektih jadranskih turističnih krajev vitko dekle v tesnem kopalnem kostimu, ki sledi oblinam njenega telesa in ji omogoča neovirano ukvarjanje s športnimi aktivnostmi na morju.

Avtorica razstave Nataša Babić iz Hrvaškega muzeja turizma pojasnjuje, da moda kopaliških kostumov, ki na začetku povsem prekrivajo telo, verodostojno zrcali tudi proces ženske emancipacije.

Zmaga bikinija

Po koncu druge svetovne vojne je na Jadranu prišlo do novih političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih razmer. Sistem delavsko-sindikalnega turizma je milijonom prebivalcev Jugoslavije omogočil, da prvič odpotujejo na poletni dopust. Zahodni trendi so se hitro prijeli in v kopalni modi se je to prepoznalo v končni zmagi bikinija, dvodelnega kopalnega kostima, ki je odkrival popek.

Kostim, ki so ga v javnosti prvič predstavili na modni reviji leta 1946, ko je bil razglašen za škandaloznega, do konca šestdesetih let ni več veljal za nedostojnega. Bikini postane najbolj priljubljen ženski kopalni kostim, tople jadranske plaže pa prizorišče množičnega turizma in kraj nastanka prave turistične industrije.

NATAŠA HLAJ

---