Občina in zavod se bosta skušala pogoditi

Občina Piran in Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki ga občina toži za več kot milijon evrov, sta se včeraj srečala na sodišču. Razšla sta se, ne da bi se glavna obravnava začela, v prihodnjih tednih pa se bosta skušala poravnati. Občina zavodu očita, da je kriv za podražitev obnove mandrača v Piranu.

Občina zavodu očita, da je kriv za podražitev obnove mandrača v Piranu.  Foto: Helena Race
Občina zavodu očita, da je kriv za podražitev obnove mandrača v Piranu.  Foto: Helena Race

KOPER > Obe strani se bosta na sodišču zopet srečali 24. aprila, ko se bo nadaljeval poravnalni narok. Začeli so ga že včeraj, a dogovora niso dosegli. “Temu, da bi se lahko poravnali, ne morem oporekati. Nisem pa imel nobenega mandata glede tega. Zavod za varstvo kulturne dediščine je porabnik javnega denarja, zato mora imeti soglasje ministrstva za kulturo oziroma vlade. Občina in zavod se bosta skušala sestati in se dogovarjati,” je pojasnil odvetnik zavoda Primož Cegnar.

Zavod: na občini so vedeli, da bo treba narediti več

Občina toži zavod za 1,052 milijona evrov, za kolikor naj bi se po njegovi krivdi podražila obnova mandrača v Piranu. Dodatne stroške naj bi povzročila sprememba kulturnovarstvenih pogojev, soglasja in konservatorski načrt.

Na zavodu pojasnjujejo, da do sprememb ne bi prišlo, če bi občina že v začetku pripravila projekt tako, da bi zajel vsa dela, ki jih je bilo treba opraviti. “Po našem mnenju so na občini vedeli, da bo treba spreminjati dovoljenja oziroma dobiti nova kulturnovarstvena soglasja, že preden so dokumentacijo prvič vložili,” pravi Cegnar. Dodaja še, da je vprašanje, ali je do škode sploh prišlo: “Denar, ki so ga kasneje morali dati za projekt, bi morali dati v vsakem primeru.”

Občina: če je bila vloga nepopolna, bi nas morali opozoriti

Na občini pa trdijo, da je bila že prva vloga, ki so jo oddali zavodu, popolna in da je zavod pri izdaji kulturnovarstvenih pogojev ravnal malomarno, saj ni zahteval izdelave konservatorskega načrta. “Če bi držala trditev zavoda, da smo jim posredovali nepopoln projekt, bi nas moral zavod na to opozoriti,” trdijo. Odvetnik zavoda pa na to odgovarja: “Zavod odloča le v okviru zahtevka tistega, ki zahteva soglasje. Ko je izdal prve pogoje in soglasje, zavod ni vedel za to, kar je bilo ugotovljeno kasneje.”

Obnova mandrača je stala približno štiri milijone evrov, od tega je občina od EU dobila 2,4 milijona, preostanek je plačala iz proračuna. Tudi dober milijon, ki sprva ni bil predviden. “Če bi bila občina že ob pridobivanju denarja seznanjena z dejstvom, da bi moral biti izdelan konservatorski načrt, bi lahko ta znesek tudi prijavila, EU pa bi ji ga povrnila,” trdijo v občinski upravi.

HELENA RACE


Najbolj brano