Cerkev bo poslej dvorana

Sredi septembra bo v Kopru svoja vrata odprlo novo kulturno-protokolarno prizorišče, ki so ga uredili v akustičnih prostorih nekdanje cerkve sv. Frančiška Asiškega ob koprski gimnaziji. Podobne načrte snujejo tudi v Izoli, kjer bi tovrstne dejavnosti umestili v nekdanjo občinsko palačo ob Velikem trgu pri mandraču.

KOPER, IZOLA > Gradbinci so pod budnim očesom strokovnjakov za kulturno dediščino prenovili notranjost cerkve sv. Frančiška, zgradili novo severno korno kapelo, porušili servisne prostore nekdanje telovadnice in zgradili nadomestne prostore za potrebe dvorane. V obnovljenem objektu je zdaj na voljo približno 460 kvadratnih metrov površine. V koprski občini, ki se je podpisala pod naložbo, napovedujejo, da bi v dvorani poleg vodenih ogledov pripravljali razstave tujih in domačih avtorjev, zaradi odlične akustike pa tudi vrhunske glasbene dogodke, protokolarne dogodke občinskega, regionalnega, državnega ter meddržavnega pomena in različne turistične prireditve v domeni istrskih občin.

Koprski mestni svet je oktobra lani sprejel novelacijo investicijskega programa, iz katere izhaja, da je obnove cerkve sv. Frančiška skupaj vredna 1,981.240 evrov (prvotni znesek obnove je bil skoraj tri milijone evrov). Od tega je občina zagotovila 620.544 evrov, ostalo pa so dobili iz blagajne Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Gotsko cerkev sv. Frančiška Asiškega v Kopru so zgradili v drugi polovici 13. stoletja. Ko je bil leta 1806 ukinjen minoritski samostan, so tudi cerkvi spremenili namembnost. V času Ilirskih provinc so jo zavzeli francoski vojaki in v njej uredili vojašnico. Sredi 60. let prejšnjega stoletja so v zapuščene prostore položili parket in koprski gimnazijci so v nekdanji cerkvi te lovadili do sredine 80. let. Leta 1990 so stavbo dokončno zaprli. Ko so jo pregledali arheologi, so v njej našli grobnice, skelete in številne drobne najdbe, ki jih bodo shranili v Pokrajinskem muzeju Koper. Lani jeseni je raziskovalce presenetila še na novo odkrita stenska poslikava iz 15. stoletja.

Arheološke najdbe pa pričakujejo tudi v nekdanji občinski palači v Izoli. Zgradili so jo leta 1325 v gotskem slogu, medtem ko današnje baročno oblikovano pročelje sega v 17. stoletje. Stavba je predvsem v notranjosti doživela veliko posegov v različnih kasnejših slogih. Po navodilu Zavoda za varstvo kulturne dediščine bodo v notranjosti sondirali stene v pritličju in nadstropju ter fasado objekta. Ko bodo pričeli z deli, bodo dvignili tla in pregledali še spodnje plasti terena.

V koprskih kulturniških krogih so zadovoljni, da bo ta izjemna mestna dediščina zasijala v obnovljeni podobi, vendar se obenem sprašujejo, kdo bo upravljal ta prostor in skrbel za njegovo vsebino. Slišati je, da bi v koprski občini to vlogo radi podelili javnemu zavodu Gledališče Koper. Direktorica Katja Pegan te informacije potrjuje. “Pred dnevi sem si ogledala prenovljeno stavbo. Izjemno dodelana obnova me je zelo presenetila. Nujno pa si jo bo moral ogledati še poznavalec z glasbenega področja, ki bo lahko ocenil akustičnost prostora,” pravi Peganova.

Po njenih besedah v Gledališču ne bi imeli nič proti, če bi jim občina prepustila upravljanje sv. Frančiška. “O konkretnih dogovorih je za zdaj še težko govoriti. Nas zanima vse, kar je povezovalno, in odpira možnosti razvoja kulturnih vsebin v mestu,” še dodaja Peganova.

Podobno zgodbo so si zamislili tudi v Izoli, kjer bi za takšne namene usposobili prostore stare občine na Verdijevi ulici 1. V stavbi, ki jo bo treba obnoviti, so predvideli kulturne dejavnosti, kot so stalne in občasne razstave ter druge kulturne dogodke, morda turistične informacije, prodajo spominkov, predstavitve, protokolarne programe ... “Podrobno dejavnost bomo lahko opredelili, ko najdemo ustrezen razpis, s katerim bi lahko ta projekt sofinancirali,” napoveduje Kristina Zelić iz izolske občinske uprave.

Predvidena je rekonstrukcija obeh etaž objekta, odstranitev vseh predelnih sten ter zamenjava notranjih nosilnih sten s stebri, tako bi pridobili večji prostor.

“Radi bi čim prej pridobili gradbeno dovoljenje, s katerim bi se lahko prijavili za črpanje evropskega denarja,” pravi Zelićeva.

NATAŠA HLAJ

---