Morje blizu temperaturnega rekorda iz leta 2010
Istra
22. 07. 2015, 10.14
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 11.32
Agencija RS za okolje (Arso) je danes za območje južne in srednje Primorske razglasila rdečo stopnjo ogroženosti zaradi toplotne obremenitve - temperatura se niti ponoči ne bo spustila pod 25 stopinj Celzija, čez dan pa se bo približala rekordnim 37 stopinjam. Po podatkih Morske biološke postaje Piran je imelo morje sredi včerajšnjega dneva 29,2 stopinje. Do rekordnih 30,4 stopinje, ki so jo izmerili 17. julija 2010, ga ne loči več veliko. Visoke temperature pa ogrožajo korale.
V teh dneh ima morje dobrih sedem stopinj manj od ozračja,
ki se približuje 37 stopinjam Celzija. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
ISTRA
> Po napovedih vremenoslovcev se bo ozračje segrevalo še danes in jutri. Ob morju bi lahko izmerili tudi 37 stopinj Celzija, nam je včeraj potrdil Arsov dežurni prognostik Andrej Pečenko.
Pasti utegnejo novi temperaturni rekordi
Doslej najvišjo temperaturo na merilni postaji ob sečoveljskem letališču so zabeležili 2. julija leta 2012, in sicer 36,8 stopinje Celzija. Ta mesec pa se je živo srebro v Sečovljah najviše povzpelo minulo soboto - na 35,1 stopinje Celzija. Bo tudi morje v kratkem preseglo 30,4 stopinje? Čeprav morski biologi opozarjajo, da je tovrstno napovedovanje nadvse nehvaležno, ker upoštevajo zgolj lokalne meritve in se morje zelo počasi segreva, dopuščajo, da bi dosedanji rekord dosegli v prihodnjih dneh, morda že ta petek.
Prav tedaj naj bi se ozračje vendarle začelo ohlajati. Ob morju naj bi se v petek temperature spustile na 35 stopinj, dan zatem na 33 in v nedeljo na 30 stopinj. Toda ne na račun burje, kajti vremenoslovci je ne napovedujejo.
Zapihal bo kvečjemu šibak vzhodnik. Nekoliko nas bo ohladila le kakšna ploha.
Ker ni izrazitejšega vetra in rečnih vnosov, se v teh dneh segreva predvsem površinska plast morja, spodnja je hladnejša - na globinah, ki presegajo 20 metrov, ima morje približno 19 stopinj Celzija. Zaradi takšnih razmer so vodne mase z večjo gostoto pri dnu, tiste z manjšo pa pri površini. Plasti se med seboj ne mešajo, kar zelo dobro občutijo tudi potapljači. Posledično se v plasti pri dnu lahko zmanjša količina kisika, kar utegne ogroziti morski živelj, vendar razmere za zdaj še niso alarmantne. Takšno razslojevanje podre močna burja; ohladi površinske plasti, da potonejo na dno, in premeša vodo v Tržaškem zalivu, pojasnjuje Matjaž Ličer, sodelavec Morske biološke postaje Piran, ki sodi pod okrilje Nacionalnega inštituta za biologijo.
Korale lahko začnejo bledeti
Podobne razmere so morski biologi opažali leta 2010 in 2013. Na vprašanje, ali pretoplo morje ogroža morski živelj, raziskovalec morske postaje Lovrenc Lipej pojasnjuje, da se s segrevanjem morja v severnem Jadranu in našem morju pojavljajo nekatere vrste, ki so značilne za južne dele Sredozemskega morja, in včasih tudi tujerodne vrste. Gre za procese tropikalizacije in bioinvazije. Tujerodne vrste bi lahko ogrozile nekatere domorodne. V Jadransko morje se je iz Sredozemskega morja v zadnjih letih razširila tropska alga kavlerpa (Caulerpa taxifolia). ”Zimske temperature morja, nižje od 10 stopinj Celzija, pa so dobra obramba zoper širjenje takšnih vrst,” pomirja Lipej.
Izjemno visoke temperature morja lahko povzročijo bledenje koral. Te iz svojih tkiv odvržejo alge, ki jim dajejo barvo in s katerimi živijo v sožitju. Korale dajejo algam življenjski prostor, v zameno dobijo hranilne snovi. Če visoke temperature vztrajajo, lahko pride do odmiranja posameznih polipov v kolonijah koral in v najhujših primerih do odmiranja kolonij ali celo množičnega pogina kolonij na nekem območju.
“Primere bledenja koral smo v slovenskem morju opazili že leta 2011, vendar šele ob koncu poletja,” navaja Lipej. Odmiranje koral, ki so ožigalkarji (tako kot morski klobuki), pa ima dvojno škodo. Ker rastejo zelo počasi, lahko traja več desetletij, preden se obnovi posamezna kolonija. Skupaj s kolonijami pogine tudi na stotine drobnih živali, ki tam živijo: polžki, školjke, črvi ...
Vplive visokih temperatur na druge organizme Lipej slabo pozna. Za to bi bile potrebne dodatne raziskave številnih strokovnjakov. Opozarja pa, da v našem morju živi najmanj 1850 živalskih vrst in vsaj 250 vrst alg.
MIRJANA CERIN