Lastniki zanemarjenih portoroških površin morajo v osmih dneh odpraviti nered

“Lastniki zasebnih objektov in površin na najbolj atraktivnih lokacijah v občini Piran z neustrezno urejenostjo svoje lastnine krnijo privlačnost in ugled destinacije, zato bodo v naslednjih dneh prejeli opozorilo,” so se na fotografije, ki nam jih je poslal bralec s sprehoda po Portorožu, odzvali na piranski občini.

PORTOROŽ > Da morajo lastniki redno vzdrževati okolico zgradb, ki mejijo na javne površine tako, da se ohrani primeren videz, prepreči onesnaževanje in zagotovi njihova normalna raba, določa piranski občinski odlok. Na piranski občini so pojasnili, da če lastniki zemljišč in objektov, ki ne spoštujejo predpisov, v osmih dneh ne bodo poskrbeli za urejen videz svoje okolice, bodo morali plačati od 200 do 800 evrov globe. Obenem na občini upajo, da bo tudi objava fotografij v našem časniku zalegla kot opomin.

Obrnili smo se tudi na nekatere lastnike, ki so soodgovorni za neurejeno podobo Portoroža. “Tisto na fotografijah, kar je v naši lasti, je vključeno v bodočo investicijo,” so odgovorili iz uprave Hotelov Metropol. Kot je razvidno s fotografij, se zunanja stran Metropolove bazenske plaže kruši, v izjemno slabem stanju je tudi del plaže, s katero upravljajo. O naložbi v obnovo bazena in plaže pa v družbi ne želijo javno govoriti.

“Prostori so v najemu, takoj bomo obvestili najemnika, naj to uredi. Hvala, da ste nas opozorili,” pa so dejali v Grafistu, ki ima v lasti lokale nasproti hotela Kempinski Palace ob centralni portoroški plaži. Zelo neurejeno podobo kaže tudi okolica nekdanje portoroške restavracije Taverna in kegljišča, ki je v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

“Dejstvo je, da je Portorož že dolgo vse kaj drugega kot mondena destinacija! Osebno se že zelo dolgo časa zavzemam, da je potrebno narediti korenite spremembe! Trdno sem prepričan, da je trenutno stanje nedopustno,” se je na fotografije odzval Robert Krajnc, direktor Aerodroma Portorož. Po njegovih besedah je težava v lastništvu hotelov in druge turistične infrastukture. Lastnike je namreč gospodarska kriza in negospodarno ravnanje s premoženjem pahnilo v težave, tako da so ga primorani prodajati. V takih razmerah pa se vsi obnašajo kot “fijakarski” konji, ki vidijo le svoj ozek interes, meni Krajnc, zato ni mogoče razmišljati o dolgoročni viziji razvoja destinacije, za katero pa je nujen pogoj sodelovanje vseh akterjev. NATAŠA ČEPAR

---