Kučibreg je simbol skupnega boja

V soboto so številni obiskovalci iz Hrvaške, Italije in Slovenije počastili 71. obletnico bitke pri Kučibregu, ko je v bojih proti nemškemu okupatorju leta 1944 padlo več kot 120 partizanov. Proslavo vsako leto pripravijo pri spomeniku tik ob slovensko-hrvaški meji, v opomin, da se kaj podobnega ne bi nikoli več ponovilo.

KUČIBREG > Pred proslavo so se na pokopališču v Hrvojih zbrali predstavniki združenj protifašistov, borcev za vrednote NOB iz vseh treh držav, katerim se je pridružilo tudi 24 pohodnikov, ki so tja prišli iz Trušk. Udeležence komemoracije je nagovoril predsednik ZZB za vrednote NOB Koper Marijan Križman, ki je poudaril, “da smo prišli v položaj, ko moramo braniti vrednote narodnoosvobodilnega boja in njegovo izročilo prenesti nadaljnjim rodovom, ki bodo verodostojno in ponosno ohranjali spomin na upor in zmago nad najhujšim zlom druge svetovne vojne”.

Proslava v Kučibregu na Hrvaškem, tik ob šengenski meji - udeleženci so jo prestopili brez težav -, je ena redkih slovesnosti, ki se je udeležujejo predstavniki iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Osrednje sporočilo slavnostnih govorov, ki so potekali v vseh treh jezikih, je bilo skupni boj, prijateljstvo in antifašizem. “Prav Kučibreg je simbol našega skupnega boja. Tu se je kovalo prijateljstvo med našimi narodi, ki ga kasneje nobena politika ni mogla porušiti. Naš boj ni bil samo boj proti fašizmu, ampak je bil tudi boj za obstoj slovenskega naroda,” je poudaril Bojan Česnik iz piranske ZB, ki je kot slavnostni govornik nadomestil predsednika ZB Tita Turnška, ki je zbolel.

“Če politiki naših držav občasno zaidejo s poti razumevanja in medsebojnega zaupanja, jim moramo mi, Istranke in Istrani, pokazati, da je naše prijateljstvo nezlomljivo. Povezati se moramo vsi, ki čutimo dolg do junakov, ki so pred 71 leti na tem kraju umirali za našo svobodo in varno prihodnost,” je dejala piranska podžupanja Meira Hot. Vsem tistim, ki želijo zgraditi nove zidove na mejah Evrope, pa je priporočila, naj najprej porušijo zidove v svojih glavah, ki jim zastirajo pogled na madeže, s katerimi so njihovi somišljeniki pred več kot sedmimi desetletji oskrunili narodni ponos. Miljski župan Nerio Nesladek je povedal, da se bo tudi po tem, ko ne bo več župan, rad vračal v te kraje in podoživljal junaštvo partizanov. Na proslavi so pripravili bogat kulturni program, v katerem so sodelovali predstavniki vseh treh narodov. Delegacije občin pa so pred spominskim obeležjem položile vence in cvetje.

MIHA CRNIČ

---