Frančiškani odhajajo iz Strunjana

Letos, na veliki šmaren, ne bo procesije z barkami. Tako je napovedal pater frančiškan Niko Žvokelj, ki je več kot deset let vodil strunjansko župnijo. Razlog je njegov odhod konec julija, ko bo koprska škofija prevzela strunjansko župnijo in samostan. S tem frančiškani po 107 letih zapuščajo romarsko središče v Strunjanu.

STRUNJAN > ”Odhajam nazaj v Novo Štifto pri Ribnici, kjer sem prej deloval. V Strunjanu sem bil dobrih deset let,” je povedal pater frančiškan Niko Žvokelj.

Letos Marijine procesije po morju z barkami iz Pirana do Strunjana, ki je bila zadnja leta, odkar so jo obudili, v javnosti zelo odmevna, ne bodo izpeljali. Razlog je Žvokljev odhod konec julija. “Postopki za pripravo procesije so dolgotrajni in zapleteni, do svojega odhoda bi jih ne utegnil izpeljati,” je še dodal pater Žvokelj.

Čeprav so duhovniki Rimskokatoliške cerkve in patri različnih redov navajeni, da jih njihovi nadrejeni premeščajo z lokacije na lokacijo, je bil pater Žvokelj nekoliko presenečen nad naglico te odločitve.

Provincialni minister frančiškanov v Sloveniji pater Stane Zore pojasnjuje, da so se odločili strunjansko postojanko, kakor poimenujejo kraje svojega delovanja, zaradi vprašanj pri lastništvu samostana prepustiti koprski škofiji. Obnova strunjanskega samostana v sodobno romarsko središče, ki so ga nedavno po denacionalizacijskem postopku dobili nazaj, namreč ne more zaostajati. Gradbeno dovoljenje poteče šestega decembra.

“Naši bratje so ves čas živeli in delali v prepričanju, da je samostan njihova last. Preverjati tega ni bilo mogoče, ker je bil takrat, ko so postojanko v Strunjanu prevzeli bratje Slovenske frančiškanske province sv. Križa, že nacionaliziran. Ob pregledu listin smo ugotovili, da frančiškani ne moremo dokazati, da smo lastniki nepremičnin v Strunjanu, ampak je to župnija, v imenu katere je zaradi večje preglednosti postopka tudi tekel denacionalizacijski postopek,” je pojasnil pater Zore. In nadaljeval, da frančiškani ne vlagajo v nepremičnine, ki niso v njihovi lasti ali dolgoročnem najemu. “Zato smo se odločili, da je najbolje, da strunjansko župnijo zapustimo in jo v upravljanje prevzame koprska škofija. Želimo namreč, da se projekt obnove v Strunjanu uresniči in ne obstane na mrtvi točki,” je še poudaril provincialni minister.

S Škofije Koper predstavnik za medije Božo Rustja utemeljuje, da škofija nikakor ni imela vpliva na premestitev patra, saj “frančiškanski provincial sam postavlja člane svojega reda in se škofija ne more vtikati v te prestavitve.”

Pater Zore še pravi, da koprski škof Jurij Bizjak sicer dopušča možnost, da se morda najde dokument, ki bi izpričal lastništvo frančiškanov nad nepremičnino v Strunjanu. “V tem primeru nam bo lastništvo priznal in pogovori se lahko znova začnejo,” sklene.

Ko bo župnijo prevzel nov župnik, to bo nekdanji koprski župnik Bojan Ravbar, ki je služboval tudi v Piranu, bo Škofija natančneje pregledala prostore, ki so v lasti župnije Strunjan, in se potem odločila, kako se lotiti prenove. “Vsekakor je želja škofije enaka, kakor je bila že želja skozi zgodovino, tudi frančiškanov, da je tam dom za sprejemanje romarjev, središče za duhovna srečanja, zlasti mladih in seveda pastoralno središče,” stališča Škofije posreduje Rustja.

Pater Žvokelj je večino svojega delovanja v Strunjanu poleg duhovne oskrbe usmeril v praznovanje 50-letnice strunjanske župnije ter v pripravo in izpeljavo 500-obletnice Marijinega prikazanja leta 2012. Tedaj so izdali tudi prvo monografijo o Strunjanu. Poleg postopka in načrtov za obnovo je Žvokelj postavil še zametke prve zbirke sodobne sakralne umetnosti pri nas, ki se bo skupaj s slikarsko kolonijo, ki jo je organiziral, selila v samostan Sv. Ane v Koper.

LEA KALC FURLANIČ

---