“Sem ciljno naravnan. Ni mi všeč ostajati na pol poti.”

“Zagotovo znam poslušati ljudi,” kot eno svojih lastnosti, zaradi katerih bi uspešno sukal krmilo Univerze na Primorskem (UP), izpostavlja Roberto Biloslavo.

Najmlajši izmed treh kandidatov za rektorja, 48-letni Roberto Biloslavo, ki ga študenti in delavci UP poznajo kot predavatelja na Fakulteti za management (v obdobju rektorja Rada Bohinca pa tudi v vlogi prorektorja za študijske zadeve), je v najstniških letih nameraval postati strojnik. Po zaključku srednje tehniške šole se je vpisal na ljubljansko fakulteto za strojništvo, kjer je leta 1992 diplomiral iz področja energetike in procesnega strojništva. Nato pa ga je zaneslo na področje financ, iz česar je na ljubljanski ekonomski fakulteti tudi magistriral. Zakaj ta prehod? “Iz več razlogov,” odgovarja. “Ko sem zaključil študij, strojniki nismo več bili tako zaželeni na trgu dela, kot je bilo prej. Bilo je treba biti dovolj prilagodljiv, da si lahko našel drugo zaposlitev. V mojem primeru je to bilo v sektorju poslovne informatike tedanjega Istrabenza. Takrat se mi je zazdelo, da so finance zanimive, in sem šel po tej poti.”

Za nekoga, ki v tem obdobju namerava prevzeti vajeti Univerze na Primorskem, je obvladovanje področja financ vsekakor dobra popotnica. “Ja, to pa kar drži,” se nasmehne. “Čeprav bi moral glede na trenutne finančne razmere najbrž še enkrat globoko v učbenike. Na tem področju so - to vsi vemo - težave precejšnje.” Vendar, doda, se v vlogi rektorja nikakor ne namerava ukvarjati le s financami ali gradbenimi naložbami. V svojem manifestu izpostavlja nekaj ključnih težav, ki bi se jih prednostno lotil. “Nujno je treba zagotoviti bivalne prostore za študente. To je velika težava naše univerze, za njeno rešitev pa v zadnjem mandatu žal ni bilo storjeno nič.”

Na drugo mesto na svojem “to do” seznamu Roberto Biloslavo postavlja tri pojme: identiteto, pripadnost in ugled. Ocenjuje, da je treba (ponovno) zgraditi identiteto UP, s čimer bi dosegli tudi večji občutek pripadnosti univerzi, posledično po tudi rast njenega ugleda. Ta pa bo po njegovem prepričanju prispeval k reševanju še ene pereče težave UP - vse manjšega vpisa. “Z dobrih 7000 vpisanih študentov je vpis padel pod število 6000. To pomeni, da so nekateri programi slabo zasedeni, kar vzbuja dvom, ali bodo sploh lahko obstali,” ugotavlja.

Skrbijo ga neizkoriščeni potenciali UP, v prvi vrsti Univerzitetni inkubator Primorske, ki trenutno v finančnem smislu “plava” iz meseca v mesec. Biloslavo meni, da bi ga s 50.000 evri vložka lahko sanirali v zadostni meri, da bi zaživel, kot bi moral. “Inkubator bi morali približati študentom in ga bolje vpreči v delovanje univerze. Moja zamisel je tudi, da bi v njem zasnovali čezmejno stičišče znanja z univerze ter izkušenj in potreb iz gospodarstva. Ustvariti je treba stik med tema poloma. Inkubator je naravno postavljen, da se to lahko zgodi,” je prepričan.

Na vprašanje, zakaj meni, da bi univerzo vodil bolje od preostalih dveh kandidatov, odgovori diplomatsko: “Ne želim presojati značilnosti drugih dveh, lahko pa povem, v čem sem dober. Zagotovo znam poslušati ljudi. Če želiš z nekom normalno komunicirati, moraš najprej slišati, kaj ima povedati. Drugo, šel sem skozi izobraževanje o financah, sam predavam strateški menedžment. Torej mi je jasno, kako zasnovati organizacijo, da je uspešna v nekem okolju. Poleg tega sem ciljno naravnan človek. Zadam si cilj in stremim k temu, da ga dosežem. Ni mi všeč ostajati na pol poti,” se opiše.

Zasebno Roberto Biloslavo najraje opravlja svoj drugi “poklic”. “Skušam biti kar se da dober tata svojim trem otrokom.” Če ne drugo, ga z ostalima dvema kandidatoma povezuje prav ta življenjska vloga. Nekoliko šaljivo potegne še eno vzporednico: “Ugotovil sem, da vsi trije stanujemo na razdalji manj kot 500 metrov. In jaz sem ravno na sredini.”

ILONA DOLENC

---