Zbogom brezplačni avtobus?

Javni mestni potniški promet naj bi posodobili, napovedujejo v občinskih upravah v Novi Gorici in Šempetru. Zato pred razpisom nove koncesijske pogodbe pripravljajo spremembe: linije in vozne rede naj bi prilagodili potrebam potnikov, glavi cilj pa je napolniti avtobuse. Ker naj bi to za seboj potegnilo višje stroške, po skoraj desetih letih mestni avtobusi najverjetneje ne bodo več brezplačni.

NOVA GORICA, ŠEMPETER > Čeprav je koncesijska pogodba za opravljanje javnega potniškega prometa, ki sta jo z Avrigom podpisali občini Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, potekla že 1. julija lani, bodo novo razpisali šele letos. Občini sta si vzeli leto dni časa, da javni potniški promet “nastavita na novo” oziroma ga posodobita, da bo bolj učinkovit: prevetrili naj bi vozne rede in potek linij ter ob konicah povečali frekvenco voženj. “Cilj je, da s čim manj denarja iz proračuna dobimo čim večjo frekvenco voženj in da čim več ljudi uporablja mestni potniški promet,” pravi novogoriški župan Matej Arčon. “Pred razpisom koncesije želimo čim bolj definirati, kakšno storitev hočemo, ob tem pa doseči čim ugodnejšo ceno,” se strinja njegov županski kolega Milan Turk, ki se zaveda, da bo treba najti kompromis med željami in zmožnostmi.

Novogoriški svetniki so že potrdili odlok o izvajanju linijskih prevozov in o koncesiji za mestni potniški promet, ki opredeljuje obveznosti izvajalca, trajanje koncesije, izvajanje mestnega potniškega prometa, vire financiranja in način podelitve koncesije. Odlok bo podlaga za razpis koncesijske pogodbe, s katerim bodo izbirali podjetje, ki bo izvajalo JPP. Po novem ne več za sedem, pač pa za deset let. Jutri ga bodo potrjevali še v Šempetru.

Ali so skoraj prazni ali pa prezasedeni

Glavna pomanjkljivost javnega potniškega prometa (JPP) je, da so avtobusi ob konicah prepolni, ob določenih delih dneva pa vozijo (skoraj) prazni. Prav tako je problem frekvenca, saj avtobusi vozijo na pol ure, proti večeru, ob vikendih in praznikih pa celo na eno uro. Zadnji avtobus odpelje ob 20. uri.

Na mestni občini so se načrtov, kako narediti JPP čim bolj učinkovit, lotili lani. “V juniju 2014 je bila izvedena delavnica, na kateri je bil predstavljen osnutek optimizacije mestnega prometa. Do takrat so bili že zbrani in analizirani podatki, kot so število potnikov, kdo so uporabniki, katere linije so najbolj obremenjene, ob katerih urah in podobno. Predstavljene so bile variante linij, kako naj se mestni promet uredi v bodoče, podani so bili še dodatni predlogi in na osnovi teh so bile variante linij še dopolnjene,” pojasnjuje načelnica oddelka za gospodarstvo in gospodarske javne službe Martina Remec Pečenko.

Sprva se je zdela najbolj obetavna ideja, po kateri bi dva avtobusa vozila le med centroma Nove Gorice in Šempetra, ostali trije pa bi pokrivali Novo Gorico, Solkan in Kromberk na eni ter Šempeter in Vrtojbo na drugi strani. Žal pa ni izvedljiva, tudi zato, ker pri avtobusni postaji v Novi Gorici ni možno obračanje.

“Osvežene” linije, večja frekvenca ...

Zato so se odločili za različico, po kateri bi v JPP delovali en velik, dva srednja in dva manjša avtobusa. Trije bi vozili med Solkanom in Vrtojbo, eden do Kromberka in eden med Šempetrom in Vrtojbo. In kakšne bi bile glavne novosti? “Ob konicah bi avtobusi vozili na 15 minut in ne več na pol ure, ena linija bi vozila tudi po Ulici Gradnikove brigade, avtobus bi peljal do železniške postaje glede na prihode in odhode vlakov, uvedli bi nova postajališča pri Hermeliki, na Ulici Milojke Štrukelj, v južnem delu Grčne, ob konicah bi okrepili vožnje na relaciji center Nove Gorice in center Šempetra,” naštevajo v mestni upravi. A to je za zdaj le predlog, kako organizirati JPP, ki ga bodo morali potrditi svetniki v Novi Gorici in v Šempetru.

Analiza mestnega potniškega prometa (MPP) je med drugim pokazala, da se večina potnikov prevaža med centrom Nove Gorice in centrom Šempetra, da je čutiti velik vpliv jutranje in popoldanske konice, da poleg dijakov, učencev in upokojencev mestni avtobus uporablja relativno visok delež zaposlenih, da je med delavniki približno štirikrat več potnikov kot med vikendi. Zanimivo je, da je večina, ki je pred časom sodelovala v anketi na to temo odgovorila, da bi mestne avtobuse uporabljala tudi v primeru, da bi bili plačljivi.

Bo treba plačati karto?

Svetniki se bodo morali soočiti še z eno dilemo. JPP je namreč od leta 2006 brezplačen, stroške pa plačujeta obe občini. Lani sta za to Avrigu plačali dobrih 518.000 evrov, od tega slabih 363.000 evrov (70 odstotkov) mestna občina, dobrih 155.000 evrov (30 odstotkov) pa njena južna soseda. Če bi uvedli omenjene spremembe, pa bi JPP po ocenah stal 688.000 evrov, torej 170.00 evrov (25 odstotkov) na leto več kot doslej.

Prav zato je v igri verjetno najpomembnejša novost: uvedba vozovnic. “Optimizacija bo prej pomenila višje kot nižje stroške, zato smo razmišljali, da bi v nadaljevanju postal mestni promet plačljiv. Cena mora biti vsekakor taka, da ne bo odvrnila uporabnikov,” je ob sprejemanju odloka o izvajanju linijskih prevozov pojasnila načelnica Martina Remec Pečenko. Tudi župan Arčon je potrdil, da so spremembe “povezane s stroški, ki jih bo verjetno treba nekaj prenesti na uporabnike.”

Samo prilagajanje števila avtobusov in frekventnosti voženj ne bo dovolj, da bi se ljudje začeli pogosteje voziti z mestnimi avtobusi namesto z avtomobili. Občini bi morali uvesti tudi druge, manj priljubljene ukrepe. Eden od teh je sistem P+R, v okviru katerega bi na robu mesta uredili parkirišča, v centru pa podražili parkiranje. Tako zbrani denar bi lahko porabili za povečanje frekvence avtobusov. Obstaja pa še en zanimiv predlog: ker je zdaj JPP brezplačen, zaposleni ne dobivajo povračila stroškov za prevoz na delo. Podjetja bi lahko denar, ki ga zdaj prihranijo prav na račun brezplačnega avtobusa, namenila za njegovo nadgrajevanje oziroma povečanje frekvence voženj, predlaga Katarina Otrin iz društva Fokus..

Njegov šempetrski kolega Milan Turk pa pravi: “Naš glavni cilj ni uvajati plačljivega potniškega prometa, pač pa izboljšati storitve. Točnih podatkov, koliko bi to stalo, še nimamo. Če se bodo stroški bistveno povečali, se mi zdi sprejemljivo, da bi del stroškov pokrili z vozovnicami, občini pa bi za to gospodarsko javno službo prispevali toliko, kot doslej. O tem pa bodo morali odločati občinski svetniki.”

MITJA MARUSSIG

---