Tri leta v primežu birokratov

Medtem ko Ribiška družina (RD) Tolmin oziroma njena družba Faronika pri čistilni napravi s polno paro gradi novo ribogojnico za vzrejo odraslih soških postrvi in lipanov in edinstveni obrat za njihovo predelavo, birokrati ne odobrijo vodne pravice za odvzem vode na ribogojnici više na Tolminki. V ribiški družini so že zelo nervozni, ker morajo naložbo končati do sredine prihodnjega leta, sicer bodo morali vračati denar EU.

TOLMIN > “Vse kaže, da se bodo zadeve po treh letih vendarle v kratkem rešile. Pričakujemo dovoljenje za odvzem vode iz naše ribogojnice više na Tolminki, kar je bilo pri tem projektu od vsega začetka načrtovano in edino logično,” pojasnjuje direktor družbe Faronika, ki je tudi strokovna moč za vzrejo avtohtonih rib v RD Tolmin Dušan Jesenšek.

Ko so imeli sredi leta 2011 za 2,3 milijona evrov vredno naložbo, eno največjih v Tolminu, že vse pripravljeno, se je grdo birokratsko zataknilo.

Nedotaknjena Tolminka? Halo!?

“S pristojnega ministrstva smo dobili obvestilo, da vode iz svoje ribogojnice ne smemo odvzemati. Pojasnilo je bilo neverjetno: namreč, da je območje Tolminke nedotaknjeno in da se vanj ne sme posegati. Tako je določila avgusta leta 2011 sprejeta uredba o donavskem in jadranskem porečju. Ne takrat ne danes je ne moremo razumeti, ker Tolminka že dolgo ni nedotaknjena referenčna reka, na njej je več objektov,” je že tri leta upravičeno jezen predsednik ribiške družine Lucijan Rejec.

Na Tolminki so Soške elektrarne že pred desetletji zgradile hidroelektrarno, RD Tolmin ima ob njej ribogojnico za vzrejo plemenskih jat avtohtonih rib. Zaradi lažjega zajemanja nanesenega gramoza so v reki uredili več gramoznih žepov. “Prerekamo se za oslovo senco,” zaplet slikovito predstavlja Rejec.

Kompromis z vodnjakom

Ker so imeli denar EU pred nosom in ker so upali, da bo zmagal razum, so sprejeli kompromis. “V stiski s časom smo gradbeno dovoljenje dobili tako, da smo predvideli odvzem vode iz vodnjaka na Tolminki nižje, z upanjem, da se bo zadeva razrešila. Vodnjak ekonomsko ni upravičen, ker bi morali vodo v ribogojnico prečrpavati,” pojasnjuje Rejec.

Vmes so se pogajali, argumentirali, iskali rešitve in si pridelali mnogo sivih las. “Na srečo so dodatne določbe v uredbi o jadranskem in donavskem porečju dovolile ohranjanje že obstoječih vodnih pravic. Mi temu zadostimo, ker bi iz zgornje ribogojnice ista voda tekla v spodnjo. Inštitut za vode je že vse potrdil,“ pojasnjuje Jesenšek. Ko bodo vodno dovoljenje dobili, bodo lahko v tem delu spremenili gradbeno dovoljenje.

Ni časa za čakanje

“Mudi se nam, ker ne vemo, ali naj naročimo 900 metrov ali kilometer cevovoda. Rok za vkop je do oktobra, prek zime so posegi v reki prepovedani. Ne preostane nam drugega, kot da naročimo vse cevi z upanjem, da se bo s papirji vse izšlo,” je nad počasnostjo pisanja dovoljenja ogorčen Rejec.

V tem času gradijo obrat za predelavo, bazenov pa še ne. Delajo v produ Tolminke, kjer s skalno zgradbo utrjujejo brežino, nad katero bodo vkopali cevovod. Jesenšek obljublja, da bo po zaključku del tam vse lepo urejeno: “Hkrati bomo sanirali parcele, ki jih je odnesla povodenj. Pri mostu načrtujemo dostop do reke in naprej pešpot do Sotočja.” Ker vodarji načrtujejo pod mostom vodomerno postajo, bodo reko usmerili bolj proti levemu bregu, kar pomeni, da bo na desnem pod starim delom Tolmina sčasoma nastala prodnata plaža.

Avtohtona riba v rekah in gostilnah

Ribogojnica bo v več pogledih dragocena pridobitev: “Imamo valilnico v Modreju, kjer letno vzrejamo več sto tisoč mladic avtohtonih rib za vlaganje v reke. V ribogojnici na Tolminki skrbimo za plemensko jato soških postrvi in lipanov. Manjkala nam še ribogojnica za vzrejo odraslih avtohtonih rib,” pojasnjuje predsednik ribiške družine, ki je daleč preko slovenskih meja poznana po svoji strokovnosti pri repopulaciji avtohtonih rib. Z njimi bodo nadomestili šarenke, ki jih kupujejo in vlagajo v reke za podporo športnemu ribolovu.

V primeru poplav bodo imeli dovolj postrvi in lipanov za takojšnjo sanacijo stanja. Prvič bodo trgu ponudili avtohtone ribe, ki jih zdaj nikjer ni mogoče kupiti. Tudi gostilne bodo lahko namesto šarenk ponujale soške postrvi in lipane.

“Za začetek bomo v bazene vložili 40.000 lipanov in 20.000 soških postrvi iz naše valilnice,” napoveduje Jesenšek.

Izračunali so, da bodo imeli z dvema dodatnima delavcema manj stroškov, kot jih imajo z nakupom šarenk za vlaganje v reke. V predelovalnem obratu z lastno trgovino bodo ribe sušili in dimili, pripravljali razne namaze, kaviar in druge ribje dobrote.

NEVA BLAZETIČ

---