Se obeta bencinski cent?

Za investicije na državnih cestah bo prihodnje leto na voljo 90 milijonov evrov, leta 2017 pa 110 milijonov. To je bistveno več kot v minulih letih, toda še vedno premalo, saj bi letno potrebovali najmanj 200 milijonov evrov. Žal v zahodni regiji denarja EU za tovrstne naložbe do leta 2020 skoraj ne bo, ker država za sofinanciranje ne zagotavlja svojega prispevka.

POSOČJE > Pred dnevi so se v Posočju veselili uradnega odprtja prenovljenih 10,5 kilometra dolgih odsekov Keltike med Bačo pri Modreju in Želinom. Za rekonstrukcije, ki omogočajo udobnejšo in hitrejšo ter varnejšo vožnjo proti Ljubljani in ki tudi gospodarstvu omogočajo hitrejši pretok materiala in s tem nove razvojne možnosti, je država odštela 21 milijonov evrov. Od tega so na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobili 14,4 milijona.

Potrebovali bi vsaj 200 milijonov evrov letno

Napovedi ministra za infrastrukturo Petra Gašpešiča vlivajo upanje, da bodo postopoma nadaljevali z delom na četrti razvojni osi, na katero v Posočju upajo že več kot desetletje. “Posočje se približuje Ljubljani, toda čaka nas še veliko dela. Prenovljeni odseki nakazujejo, kako bomo obnavljali naprej. Žal v novi finančni perspektivi skoraj ni več možnosti za sofinanciranje z denarjem EU. Pridobili ga bomo le za osrednje cestne povezave in nekaj tudi za železnico,” pojasnjuje minister. Dodaja, da je v minuli finančni perspektivi država za ceste pritegnila 140 milijonov evrov.

Predlagani vsoti proračunskega denarja za prihodnji dve leti zagotavljata, da se stanje na državnih cestah ne bo poslabševalo. “Potrebovali pa bi vsaj 200 milijonov evrov letno. Za bolj zanesljivo načrtovanje bi morali zagotoviti stalen vir denarja. To bi lahko bil bencinski cent,” razmišlja Gašperšič.

Predor pri Trebuši umeščajo v državni prostorski načrt

Na četrti razvojni osi sta poleg obnovljenih odsekov na Keltiki veliki pridobitvi obvoznici okoli Škofje Loke in Gorenje vasi. Odgovoren za investicije na cestah Tomaž Willenpart iz DRSI je našteval, kaj vse nameravajo v prihodnje narediti: “V fazi študijskih variant je obvoznica Idrija s predorom, rekonstrukcija ceste skozi Spodnjo Idrijo gre v izvedbo. Med Dolenjo Trebušo in Želinom bomo rekonstruirali še en odsek. Predor pri Dolenji Trebuši bomo umestili v prostorski državni načrt. Za tolminsko obvoznico pridobivamo gradbeno dovoljenje, nato bomo odkupovali zemljišča.”

Nadaljujejo s študijo variant za predor med Cerknim in Hotavljami. Upa, da bodo v prihodnjih dveh letih našli ustrezno rešitev in ga uvrstili v državni prostorski načrt. Sledilo bo iskanje denarja za gradnjo.

Obvoz bi bil zelo zapleten

Ukvarjajo se s problematiko nestabilnega terena nad cesto v Zali. V kratkem bodo pobočje pregledali z bioradarjem. Na podlagi dobljenih podatkov, se bodo odločali, kako naprej. Denar je zagotovljen. “Če bo treba minirati, bo nujna popolna zapora. Z gospodarstvom se dogovarjamo, da bi jo izvedli v času kolektivnih dopustov med 25. julijem in 15. avgustom prihodnje leto. Obvoz bi bil zelo zapleten. Za lokalni promet in redne avtobusne linije bi potekal prek Medvedjega Brda. Sicer pa bi se ljudje morali posluževati ceste prek Nove Gorice. Druge rešitve v ozki dolini ni,” je realen Willenpart. Sicer pa so prvi in tretji odsek nameravali zaključiti v začetku januarja, vendar je lepo vreme dovolilo, da ju bodo končali sredi decembra.

Najtežji odsek mora počakati

V kobariških ovinkih načrtujejo rekonstrukcijo 300 metrov dolgega odseka, na katerem bodo zgradili 60 metrov dolg viadukt. Z razpisom iščejo izvajalca, z delom bodo začeli spomladi. “Zadnji, najbolj zahteven odsek, bo moral še počakati,” pojasnjuje Willenpart.

Na cesti od Nove Gorice do Vršiča bodo rekonstruirali oziroma na novo zgradili devet dotrajanih mostov od Ozeljanščka do mosta pred prvimi serpentinami proti Vršiču. Zaključujejo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za kanalsko obvoznico. Sledil bo odkup zemljišč. Kolesarje bo razveselila napoved, da bodo kolesarsko stezo med Novo Gorico in Plavami odprli v kratkem. Denar za sanacijo plazu in dodatne mreže je zagotovljen.

Že lani so cesto prek Vršiča uvrstili v višjo kategorijo, kar pomeni, da bodo skrbeli za njeno zimsko prevoznost, razen v primeru nevarnosti plazov.

Zakaj ne bo denarja EU?

Nekdanji bovški župan in državni poslanec Danijel Krivec je bil med prvimi, ki so se pred več kot desetletjem začeli boriti za četrto razvojno os. Razočaran je nad tem, da v obdobju do leta 2020 v zahodni regiji ne bo na voljo denarja EU: “Država ni zagotovila lastnega denarja za sofinanciranje in zato tudi kandidirati ne more. Infrastrukture nismo uvrstili med prioritetne naloge. Ta odločitev se mi ne zdi ustrezna. Upali smo, da bo zdajšnja vlada začrtala drugačno politiko, pa je ni.“ Kot pravi, je od vsega začetka zagovarjal dva cestna ipsilona: “Prvi bi predstavljal urejena povezava proti Idriji in proti Ceknemu in skozi predor proti Škofji Loki. Drugi bi šel v smeri Nova Gorica in Predel. Zavedati se moramo tudi problematike državne ceste do mejnega prehoda Učja. Če je ne bodo sanirali, bo dobesedno 'padla dol' in izhod proti Italiji bo zaprt.”

NEVA BLAZETIČ

---