Proti visokim kaznim za neznatne prekrške

V okviru Dnevov davčnih svetovalcev Slovenije, ki so potekali v novogoriški Perli, je potekala tudi okrogla miza na temo davčne blagajne. Na njej so največ pozornosti namenili vprašanju sorazmernosti med prekrški in predvidenimi sankcijami.

NOVA GORICA > “Drastične sankcije so nesorazmerne z dejansko škodo. Da bodo kazni zato, ker nekdo utajuje davke, plačevali potrošniki, se nam ne zdi primerno,” je o predvidenih globah od 40 do 400 evrov za kupce, ki po 2. januarju 2016 ob nakupu ne bodo vzeli računa, kot to predvideva zakon o potrjevanju računov, povedala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin.

Za davčne zavezance so sankcije pri gotovinskem poslovanju, ki so predvidene po uvedbi davčnih blagajn, še bistveno hujše, sankcioniranje pa resda še ni dokončno določeno.

Irena Popovič z ministrstva za finance je povedala, da je vlada že sprejela predlog zakona o potrjevanju računov, ki je podlaga za uvedbo davčnih blagajn. Ta je zdaj v zakonodajni obravnavi. Pojasnila je še, da gre pri on-line davčnih blagajnah za postopek preverjanja računov v realnem času. Prva jih je uvedla Hrvaška, ostale članice EU pa ji sledijo.

Davčne blagajne niso bav-bav

“Ta rešitev je nadaljevanje ukrepov, ki jih je vlada že sprejela v boju zoper sivo ekonomijo,” je še povedala Popovičeva in dodala, da si od uvedbe davčnih blagajn nadejajo tudi več pobranih davkov in bolj pravično porazdelitev davčnega bremena ter manj dela na črno. Izpostavila je tudi, da sta za sivo ekonomijo vedno potrebna dva, zato se na ministrstvu ne strinjajo z izvzemanjem kupcev iz sankcioniranja.

“Davčne blagajne pri današnji tehnologiji res niso bav-bav. To pričajo tudi naše izkušnje s Hrvaške,” je povedal Samo Hrvatin iz družbe Microgram, ki je sodelovala pri uvajanju davčnih blagajn pri naših sosedih.

“Pričakujemo, da se bo tudi pri nas večina zavezancev potrebe po nabavi davčne blagajne zavedla šele v zadnjih desetih dneh, na kar se je treba pripraviti,” je opozoril.

Vsi nimajo interneta

Tudi predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs je opozorila na nesorazmernost globe in prekrška in na to, da bi morali biti postopki bolj poenostavljeni. V razpravi je bil izpostavljen tudi dostop do interneta, ki je pogoj za delovanje davčnih blagajn, a ga nimajo vsi. Popovičeva je povedala, da so se tudi zaradi tega odločili za prehodno obdobje do konca leta 2017. V tem času bodo lahko zavezanci račune izdajali tudi na osnovi vezane knjige računov in jih kasneje prek e-davkov vnesli v sistem.

Peter Grum s Finančne uprave RS (FURS) je napovedal, da bodo pripravili brezplačno spletno aplikacijo za majhne davčne zavezance, ki izdajo le nekaj računov na leto, tako da jim ne bo treba kupovati programske opreme, ki je potrebna za davčno blagajno in ni ravno poceni.

NACE NOVAK

---