Pri Gorenjem Polju bi zalivali s Sočo

Pri Gorenjem Polju v srednji Soški dolini bi lahko gojili sadje in zelenjavo na sedmih hektarjih obdelanih tal. To bodo dosegli, če se bo uresničila ideja Občine Kanal o malem namakalnem sistemu.

KANAL > Čeprav v dolinskem delu srednjega Posočja kmetijstvo ni razvito, je tu in tam mogoče uzreti deloma obdelane ravnice. Ena večjih je pri Gorenjem Polju. Prekrivajo jo zlasti travniki, vendar tudi njive, čeprav je nedaleč stran cementarna, ki je nekdaj uporabljala azbest.

Po mnenju župana Andreja Maffija pa bi lahko ta prostor bolje izkoristili za razvoj kmetijstva in pridelave hrane bliže domu. Porodila se je zamisel, da bi ga namakali. “Ta čas preverjamo, ali bi za to potrebovali gradbeno dovoljenje. Po mojem ga ne bomo,”ocenjuje Maffi

Gorenje Polje bi pisali tudi z malimi začetnicami

Na pobudo župana je novogoriški kmetijsko-gozdarski zavod nedavno pripravil pridelovalni program za omenjeno območje. Na približno sedmih hektarjih zemljišč bi uredili manjše sadovnjake in njive za zelenjavo. Razmišljali so, da bi za uvod približno pol površin namenili enemu in pol drugemu, pravi svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri zavodu Jana Bolčič.

“S kolegico, specialistko za sadjarstvo, sva si ogledali teren in se pogovarjali z interesenti. Organizirali smo jim tudi oglede primerov dobrih praks in za interesente smo za to še naprej na razpolago,” pravi Bolčičeva. Ne ve pa, zakaj se kasneje še ni zgodila predvidena predstavitev možnosti pridelave.

Po njenih besedah sta izbrana lega in tamkajšnja klima ugodni za gojenje praktično vse zelenjave: “Glavno je urejeno namakanje, ker če to je na voljo, potem se da delati marsikaj,” pravi.

Tudi nabor primernih vrst sadja je velik, od jabolk, preko kivija in namiznega grozdja do malin, vse pa je odvisno od interesov, razlaga sogovornica. “Vsak bi si moral izbrati kulturo, ki mu najbolj leži,” nadaljuje in dodaja, da so se pogovarjali zlasti o kulturah, ki niso tako zahtevne.

Namakanje kar iz “vodovoda”

Nove površine za kmetovanje bi imele zlasti prednost dostopa do vode. Kot razlaga Maffi, bi tam uredili mrežo namakalnih cevi s števci in jo priklopili na vodarno Salonita, ki stoji nedaleč stran. Tisti, ki bi tam kmetovali, bi se morali držati določenega reda in vode ne bi trošili vsi hkrati, ampak po razporedu.

Po županovi zamisli pa njiv ne bi zalivali z obdelano, pitno vodo, s katero je vodarna Salonita oskrbovala Deskle in okolico, marveč s surovo, kot se temu reče, ki bi jo le filtrirali. In voda ne bi prihajala iz globin, saj vodarna Salonita črpa Sočo. Napaja se iz podzemnega kanala med zajezitvijo reke v Ajbi in prvo hidroelektrarni v Plavah.

Za zdaj še ni moč reči, kdaj bi lahko sistem vzpostavili, in tudi ne, koliko bi stal in kako bi ga plačali. Če bi se izkazal kot dober, pa bi lahko bil vzorčen primer za naprej. Maffi razmišlja, da bi v bodoče imeli obdelane ravnice tudi pri Ročinju, Ajbi ...

AMBROŽ SARDOČ

---