Otroci potrebujejo ljubečo družino

“Vse, ki bodo prebirali te vrstice, vabim, da razmislijo o rejništvu, vse, ki bi bili interesenti pa, da se zglasijo v centru.” Tudi tako je strokovni delavec Centra za socialno delo Nova Gorica Matjaž Strnad razložil, da na ožjem Goriškem primanjkuje rejniških družin.

 V novogoriškem CSD so se odločili javno opozoriti na 
pomanjkanje rejnikov. Foto: Ambrož Sardoč
V novogoriškem CSD so se odločili javno opozoriti na pomanjkanje rejnikov. Foto: Ambrož Sardoč

NOVA GORICA > Trenutno je na ožjem Goriškem osem otrok v reji in prav toliko je rejnikov oziroma rejniških družin. V glavnem so to njihovi sorodniki. Hkrati je vlogo za pridobitev statusa rejnika nedavno dal le en kandidat. “Potreb pa je veliko več, kot je teh družin pri nas na voljo,” sta poudarila direktorica Centra za socialno delo (CSD) Nova Gorica Nataša Košiček in strokovni delavec centra Matjaž Strnad. Zato so danes prvič javno pozvali, naj se še kdo odloči za nadomestno starševstvo.

Naporno je, a je zadoščenje veliko

Kaj pomeni ta oblika varstva in vzgoje otroka, ki pri bioloških starših ne more bivati zaradi različnih vzrokov, od zgolj socialne stiske do težavnih medsebojnih odnosov, zanemarjanja in celo nasilja, je razložila Monika Jug, ki je pred dvema letoma skupaj s soprogom v rejo vzela takrat devet let staro deklico.

Težav, jasno, ni malo, saj lahko otroci prihajajo iz malodane kriznih razmer. “Sprejela sva deklico, s katero sva morala začeti znova. Ni imela nobenih navad, niti osnovnih higienskih ne, sprva me je odrivala stran, kar je normalno, saj sem ji tudi postavljala meje, komaj po dveh letih je začela govoriti, kaj je prej doživljala, začela izražati vsa čustva,” je pripovedovala Jugova.

Rejnik lahko postane vsak polnoletni stalni prebivalec Slovenije z vsaj poklicno ali strokovno izobrazbo, ki mu ni odvzeta ne roditeljska pravica ne poslovna sposobnost in ne živi skupaj s kom, ki mu je odvzeto eno ali drugo, ter ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, kakor ne tisti, s katerim živi. Tudi samske osebe so lahko rejniki. Prijaviti se je mogoče pri centrih za socialno delo, ki tudi ocenjujejo primernost kandidatov. Izbor nato opravi pristojna komisija, izbrane pa čaka kratko usposabljanje. Dovoljenje za rejništvo izda resorno ministrstvo, za dejavnost pa se prejema rejnino. Poleg opisanega postopka je mogoč še hitrejši - v primeru, če se otroka dodeli kateremu od sorodnikov.

Naporno je, lahko se je treba posvečati tudi biološkim staršem, birokracija pa doda svoje, ker je že za vsak dokument potreben podpis bioloških staršev. To je lahko kdaj problem, pravi. A druga stran medalje vendarle odtehta vse. “Mislim, da je dala več ona nam, kot mi njej. Na koncu njena prva družina skoraj ni več prva, čeprav moramo ves čas dajati poudarek biološkim staršem. Če ima kdo možnost komu nuditi posteljo in krožnik na mizi ter se ukvarjati z otrokom, priporočam rejništvo. Smo običajna družina,” je o zadoščenjih te vloge, ki lahko postane tudi poklicna, če kdo v svoj dom sprejme najmanj dva otroka, povedala sogovornica.

Kot poudarja, bo tudi v prihodnje rejnica, ker je cilj otroku omogočiti razmere, v katerih si lahko ustvari običajno življenje.

V reji ostajajo leta

Podobnih družin pa si v CSD, kot rečeno, želijo več in po besedah Strnada bi jih bilo optimalno imeti dve ali tri na voljo vsakič, ko odločajo o oddaji otroka v rejo. Ker takrat bi lahko izbirali, katera družina je bolj primerna za posamezno situacijo. Hkrati bi ob več rejnikih na razpolago odpadlo pošiljanje otrok kam drugam po Sloveniji, kar je zdaj kdaj potrebno in kar predstavlja večji šok, ker mora rejenec zamenjati celotno okolje, ne “le” družino.

Kot je še povedal Strnad, je opisana oblika pomoči otrokom boljša rešitev, kot pa jih pošiljati v varstvo v zavode (ožji Goriški je najbližji v Ljubljani), ker pri rejnikih še naprej bivajo v družini. Namen pa je zagotoviti jim ustrezen osebnostni razvoj.

Praviloma naj bi otroci pri nadomestnih starših ostajali malo časa, dokler se razmere v “pravi” družini ne izboljšajo. A dejansko se to zavleče na povprečnih sedem let, sta povedala Strnad in Košičkova. Ko postane mladostnik polnoleten, sme iti svojo pot, če takrat nadaljujejo šolanje, pa se lahko razmerje (ter pogodba rejnika z državo) podaljša do dopolnjenega 26. leta rejenca. A Jugova bi tudi ta pravila odpravila, ker “sama vem, da pri 18. letih nikakor nisi samostojen.”

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano