Bi nova vpadnica prinesla zgolj nove težave?

Da bi povečali pretočnost prometa in varnost, na novogoriški občini načrtujejo gradnjo več krožišč na kromberški vpadnici v mesto. Obenem znova intenzivno delajo na tem, da bi država plačala in zgradila zahodno vpadnico, ki bi se iz Rožne Doline skozi nov predor pod Kostanjevico priključila na Prvomajsko ulico. Prepričani so, da druge možnosti za razbremenitev Vojkove ceste ni.

NOVA GORICA > Številke so že dolgo neizprosne: po Vojkovi cesti se skozi predor Panovec v Novo Gorico in iz nje vsak dani vali med 23.000 in 24.000 vozil, po kromberški vpadnici pa v mesto in iz njega vsak dan pripelje približno 14.000 vozil. Ob konicah je stanje nevzdržno, pločevina se pomika po polžje, onesnaženost območja je še večja kot sicer. Da bi bilo treba osrednji vpadnici v mesto razbremeniti, je odgovornim jasno že dolgo. Mnenja, kako to storiti, pa se razlikujejo.

Načrtujejo več krožišč

Na kromberški vpadnici, ki vodi mimo Ajševice in po “mipovski” cesti, je nekaj križišč, ki so za tiste, ki se iz stranskih cest vključujejo v promet, lahko nevarna, predvsem pri Mipu, kjer ni semaforja, in menda tudi na Ajševici, kjer se cesta razcepi. Kot pravi župan Matej Arčon, zato skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) načrtujejo nekaj krožišč. “Krožišče na Ajševici bo narejeno v dveh letih, v tem delu bosta tudi kolesarska in pešpot, kasneje se bosta nadaljevali proti Novi Gorici. Pomembno je, da se bosta povečali pretočnost in varnost. Krožišče pri Hrastu se bo začelo projektirati, v letošnjem letu bi se šlo v izvedbo. Med letoma 2017 in 2018 pa bi uredili še krožišče pri Meblu,” napoveduje Arčon. Eno od večjih naložb načrtujejo tudi na cesti med Prevalom in Ravnico, kjer bi še dodatno širili cesto, na območju razcepa za Sveto Goro, Grgar in proti Ravnici, Trnovem in Lokvam pa bi zgradili krožišče.

Nad težave z novo cesto?

Odpravljanje težav na še bolj obremenjeni Vojkovi cesti je bistveno bolj zahtevno, saj dnevno tam pelje 10.000 vozil več kot mimo Kromberka. Idej, kako bi težave odpravili, je nekaj, a na mestni občini vztrajajo, da je najbolj smiselno zgraditi zahodno cesto oziroma vpadnico in nanjo preusmeriti del prometa. Vodila bi s krožišča v Rožni Dolini ob železnici in kolesarski poti, pod Kostanjevico bi izvrtali predor, nato pa bi se v mestu navezala na križišče Prvomajske in Erjavčeve ulice.

Cesta je umeščena v vse prostorske akte občine in tudi v prometno strategijo Slovenije, občina pa se z direkcijo zdaj intenzivno dogovarja, da bi gradnjo plačala država. Na občini že pripravljajo podrobni prostorski načrt. “To je dolgoročna investicija, ki jo načrtujemo na strokovnih podlagah in prepričanju, da predor Panovec dolgoročno ne bo prenesel toliko prometa. Ne govorimo o mesecih, ampak o letih,” pravi Arčon, ki meni, da druge možnosti ni.

Kar je zelo nenavadno. V zadnjih letih imajo namreč na Trgu Edvarda Kardelja 1 nenehno na ustih besedno zvezo “trajnostna mobilnost”, s katero naj bi odpravili težave s prometom v mestu. Prva zapoved slednje pa je, da vsaka nova cesta pritegne še več prometa in posledično nove težave, druga pa, da je treba ljudi odvrniti od uporabe avtomobila.

“Neodgovorno bi bilo, če ne bi naredili ničesar”

A tudi načelnica oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo Aleksandra Torbica je prepričana, da alternative ni. Po njenem ne pride v poštev niti širitev Vojkove ceste s tretjim pasom, ki bi bil lahko, denimo, rezerviran za mestne avtobuse. “Absolutno bomo delali na trajnostni mobilnosti, neodgovorno pa bi bilo, če sočasno ne bi naredili ničesar drugega. Že zdaj Vojkova reže Panovec, Barje, Ronket. Tam so tudi objekti. Če bi jo širili, bi bil rez še večji,” je prepričana. “Obenem ne bi odpravili še ene težave. Čez Vojkovo namreč pripeljejo avtomobili tudi v zahodni del mesta, pri tem pa morajo skozi center,” še utemeljuje in dodaja, da bi zahodna cesta bila dobra alternativa tudi v primeru, če bi morali zaradi kakršnega koli razloga (obnova, hujša nesreča) zapreti predor Panovec.

Kot pravi, je vprašanje, kaj bo pokazal trend v prihodnosti: “A po današnjih podatkih o gostoti prometa kaže tako. Številke so zelo visoke.” Torbica zavrača tudi pomisleke, da se bo ogromno prometa, ki prihaja iz Brd in po soški cesti, preusmerilo skozi Solkan.

Do gradnje zahodne vpadnice bo pot še dolga, svoje pa bodo verjetno morali povedati tudi Novogoričani, ki se jih nenazadnje tako velika sprememba najbolj tiče. MITJA MARUSSIG

---