“Založili” oporoke pokojnikov

Na novogoriškem okrajnem sodišču so marca odkrili napake pri poslovanju s sodnimi oporokami, ki jih zdaj, po šestih mesecih, pospešeno odpravljajo. O tem so obvestili tudi domnevno oškodovane stranke. Do nepravilnosti naj bi med drugim prišlo zaradi pomanjkljivih podatkov zapustnika.

NOVA GORICA > Na novogoriškem okrajnem sodišču so potrdili anonimno informacijo, da naj bi spomladi odkrili napake pri poslovanju z deponiranimi sodnimi oporokami.

“Nepravilnosti smo odkrili, ko je javna uslužbenka, ki je na novo prevzela zapuščinske zadeve, pregledovala na sodišču deponirane oporoke in med njimi našla tudi take, pri katerih je oporočitelj že umrl, sodišče pa je še vedno hranilo zaprto oporoko,” je primer opisal Samo Turel, direktor okrožnega sodišča v Novi Gorici. Kmalu za tem so na okrajnem sodišču stopili v akcijo in o svojih ugotovitvah obvestili koprsko višje sodišče ter vrhovno sodišče.

Na novogoriškem okrajnem sodišču so hranili 43 oporok, ki jih niso razglasili, od tega je bila v sedmih primerih oporočna volja drugačna od izvedenega dedovanja.

Na novogoriškem okrajnem sodišču naj bi med leti 1990 in 2015 hranili 43 oporok, ki jih ob uvedbi zapuščinskega postopka niso razglasili. “Na okrajnem sodišču smo imenovali komisijo, ki je pregledala vse deponirane oporoke in odprla ter razglasila deponirane oporoke v primerih, ko je bilo dedovanje po zapustniku že izvršeno,” je povedal Turel.

Napake v primerih, ko so uslužbenci spregledali deponirane oporoke, so bile tako objektivne kot subjektivne narave, je še dodal. “Napake so deloma posledica pomanjkljivosti podatkov zapustnika, podanih pri deponiranju oporoke. Do spregleda oporok je tako prišlo, na primer, zaradi spremembe bivališča zapustnika ob selitvi, spremembe poimenovanja ulic ali krajev ter preštevilčenja hišnih številk. V nekaj primerih je zapustnik pri sodišču deponiral več oporok, pri preverjanju oporok pa je bila dvignjena in razglašena običajno zadnja oporoka,” je še pojasnil.

Komisija je ugotovila, da je bila v sedmih primerih oporočna volja zapustnika drugačna od izvedenega dedovanja, zato je sodišče nedavno tem strankam poslalo pisno obvestilo o napaki, jih seznanilo z nastalo situacijo ter jih opozorilo na njihove pravne možnosti.

“V preostalih primerih pa je šlo za drugačne situacije. Izvedeno dedovanje je bilo identično zapustnikovemu oporočnemu razpolaganju, ali pa so dediči na zapuščinsko obravnavo prinesli izvod iste (identične) oporoke, ki je bila pri dedovanju upoštevana. Zgodilo se je tudi, da je zapustnik izdelal kasnejšo oporoko, s katero je prejšnjo preklical, ali pa je oporočni dedič umrl pred zapustnikom, ali je zapustnik s premoženjem razpolagal za časa življenja s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali na drug način, tako da premoženja ni bilo več v zapuščinski masi,” je sklenil Samo Turel.

Škode, ki naj bi nastala zaradi opisanih nepravilnosti, še ni mogoče ovrednotiti, pojasnjujejo na sodišču, saj bo nadaljnji razplet odvisen od dedičev.

Napake so odkrili na vseh 44 okrajnih sodiščih. Sredi aprila so na vrhovnem sodišču imenovali komisijo, ki je pripravila več navodil za pravilno ravnanje v takšnih primerih. Oblikovali so smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, zapuščinski postopek pa je bil že opravljen. Pripravili so tudi navodila, po katerih bodo morali vse oporoke, ki jih hranijo na sodiščih, vnesti v seznam listin, in navodila za vodenje seznamov. Komisija je pripravila tudi predlog, ki naj bi prinesel boljše poslovanje v zapuščinskih postopkih.

ANA CUKIJATI

---