“Malo se še iščemo, a je lepo”

Novi, svetli in sodobno urejeni prostori Goriškega centra, dolgo pričakovane enote Varstveno delovnega centra Nova Gorica, ki so jo odprli junija, so že polni življenja. Osebe z motnjami v razvoju v njih pridno sestavljajo ščetke, oblikujejo pentlje, izdelujejo punčke iz cunj ... Vzdušje je sproščeno in pozitivno, čuti se, da je to zanje velika pridobitev.

NOVA GORICA > “Kar pridite, tukaj lahko počakate. Direktorica pride takoj. Če se vam mudi, jo lahko pokličem. Lahko si ogledate naše izdelke, ” nas prijazno sprejme Marjana Batič, ki so jo v začetku tega tedna, po dvotedenskem kolektivnem dopustu v Goriškem centru, dolgo pričakovani novi enoti Varstveno delovnega centra Nova Gorica, zadolžili, da bo sprejemala obiskovalce pri vhodu. “Popazim tudi, če gre kdo od uporabnikov ven, ali če se kdo potika po jedilnici,” pove zgovorna Marjana, ki ji je nova vloga očitno pisana na kožo. Malo jo je presenetilo, prizna, ko jo je vodja programov v VDC Romana Mikola vprašala, če bi delala za pultom, a je z veseljem je sprejela izziv. Brez težav komunicira z ljudmi in mimogrede predstavi svojo zgodbo. Več kot 20 let je bivala v domovih, na Ponikvah, v Tolminu in Stari Gori, in to je bilo dovolj, pravi. Zelo si je želela stanovati doma. Ker je samostojna, v zadnjih letih živi pri starših v Ozeljanu in se vozi na delavnice v Solkan oziroma po novem v Novo Gorico. “Tukaj je lepo. Veliko mi pomeni, da se je direktorica toliko trudila za te prostore,“ ne skopari s pohvalami in pristavi: “Na delo in nazaj nas vozijo naši skrbni šoferji. Želela pa bi si, da bi lahko šla kdaj z avtobusom ...”

Ta teden gre zares

Po odprtju centra v Novi Gorici so uporabniki v novih prostorih delali le po nekaj ur, v ponedeljek pa je bil prvi pravi delovni dan s skupnim kosilom v dnevnem centru v Novi Gorici. Iz solkanske enote se je preselilo 34 uporabnikov, ki lahko opravljajo manj ali bolj zahtevna dela in bivajo doma, iz Stare gore naj bi se jih vozilo 15. A kot pravi direktorica Tea Leban, bo dobrodošel vsak, ki bi se želel vključiti, tudi če bodo presegli kvoto 49, ki jim jo je določilo pristojno ministrstvo. “Bilo bi družbeno neodgovorno, če bi komu rekli, da ga ne sprejmemo. Prostora je dovolj. Težko jim je bilo oditi iz Solkana, vendar tukaj jim lahko več ponudimo, v strokovnem smislu je korak naprej, tudi za starše, s katerimi se lahko bolj v miru pogovorimo. Gre za veliko pridobitev v Novi Gorici na področju socialnega varstva, ” poudarja Lebanova.

Ena od večjih prednosti, ki jih prinaša nov objekt, je ta, da so lahko tudi fizično ločili izvajanje programa pomoči za osebe z motnjami v razvoju in za osebe po možganski poškodbi, ki so si doslej delile prenatrpane prostore v Stari Gori. V Novi Gorici bodo delali in tudi bivali uporabniki z motnjami v duševnem razvoju, tisti po možganski poškodbi pa bodo stanovali v Stari Gori in delali v Solkanu.

Kmalu bodo lahko v centru tudi bivali

22 mest v bivalni enoti v Novi Gorici za osebe z motnjami v razvoju, ki zmorejo ob podpori skrbeti zase, bodo uredili v kratkem, opremo pričakujejo prihodnji teden. “Nekateri so si že izbrali sobe,” pravi Romana Mikola in ne pozabi omeniti, da so poimenovane po drevesih in zeliščih.

V delavnicah pa je že živahno. Pod strokovnim vodstvom uporabniki v spodnjih prostorih delajo za lokalna podjetja. Sestavljajo, denimo, krtačke za avtomobilske alternatorje, režejo plastično embalažo za silikonsko maso in sestavljajo pentlje za okrasitev steklenic. Delovna inštruktorica Loredana Kolavčič ima zanje same pohvalne in spodbudne besede. In prav zanimivo je opazovati Moniko Arčon iz Lukežičev, kako potrpežljivo se ukvarja z drobnimi ščetkami. “Komaj sem čakala, da pridemo v nove prostore. V Solkanu sem delala 20 let. Danes pa je prvi tipični delovni dan v Novi Gorici,” je bila navdušena. Tudi Marko Petrovčič iz Volčje Drage je v solkanski enoti VDC delal dve desetletji. “Tukaj se še privajamo, se še iščemo. Tudi v Solkanu je zdaj vse novo ...,” pove na kratko in nadaljuje z delom. “On je ob odprtju prostorov igral saksofon,” ga še pohvali Romana Mikola.

Peš na sladoled

V zgornjih prostorih, kjer imajo uporabniki tudi fitnes in glasbeno sobo, pa ustvarjajo izdelke za lasten program, denimo dišeče punčke, sovice, kužke in še marsikaj. Diši po sivki, s katero polnijo dragocene izdelke. Ročno izdelana darilca ta mesec razstavljajo v novogoriški Qlandiji. “Enkrat mesečno jih tam tudi prodajamo. Pripravimo delavnice za otroke in prodajamo naše izdelke,” pove vodja programov v VDC in nas pospremi še okrog nove stavbe. Okolica je polna zelišč, dobro uspeva tudi zelenjava in zasadili so lešnike. Ob vrtu je lesena uta, v kateri bodo sušili zelišča in jo seveda uporabljali za druženje. “Tukaj nam bo lepše. Do središča mesta ni daleč. Lahko bomo šli peš na sladoled. Kamorkoli smo šli, smo se iz Stare Gore morali voziti ...,” še pristavi Mikola. Kako delajo in živijo v Goriškem centru, pa bodo javnosti predstavili 2. septembra, ko bodo od 10. do 12. ure odprli vrata za obiskovalce.

ALENKA OŽBOT

---