Uspešna statistika
Se še kdo spomni zaveze državljanom za izboljšanje stanje v sodstvu? Domnevamo, da je z lanskimi volitvami in menjavo političnih akterjev “prenehala veljati”, saj o njej ni bilo slišati nič več. Drži, statistični kazalniki o reševanju zadev v lanskem letu so nekoliko boljši kot leto prej in vsaj število najstarejših nerešenih zadev na sodiščih se je občutno znižalo.
Nekoliko se je skrajšal tudi čas reševanja, pri tem pa vrhovno sodišče ne analizira, koliko so k temu prispevali številni primeri priznanja krivde in sporazumov s tožilstvom, ki se končajo z enim samim narokom. In storilnost sodnikov pri tem res nima nobene vloge, saj je glavno breme na tožilstvu.
Paket zakonodajnih sprememb s področja pravosodja (vsaj del bi moral, po prej omenjeni zavezi, veljati že nekaj časa) je trenutno v parlamentarni proceduri. Sodstvo, tako kot ob vsaki spremembi, opozarja, da je bilo premalo vključeno v postopke. Ob tem pa ...
Se še kdo, na primer, spomni, da so konec lanskega oktobra iz zapora na Dobu izpustili nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža, ker je vrhovno sodišče ocenilo, da bi lahko uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti? Vrhovni sodniki sicer sodbe, s katero je bil Kordež obsojen na šest let in pol zapora, tedaj niso razveljavili, saj so še čakali nekatere odgovore. Po skoraj štirih mesecih dokončne odločitve še ni.
Skoraj šest let po začetku stečaja Mipa še nihče od obtoženih ni v sodni dvorani predstavil svoje plati zgodbe. Zaradi bančnih brezen ni kazensko odgovarjal še nihče. Prav tako se na zatožni klopi še ni znašel noben nadzornik, ki je s potrjevanjem napačnih odločitev pospremil na pot brez vrnitve kakšno podjetje in zapečatil usodo zaposlenih.
Zato so podatki o uspešnosti slovenskih sodišč pesek v oči. Sodniki bodo morali namreč za povrnitev zaupanja storiti kaj več kot rešiti zaprašene spise in spraviti za zapahe dovolj kurjih tatov, da bo statistika ugodna.