Težki dnevi za Karla E.

Minuli dnevi resnično niso bili po meri zunanjega ministra Karla Erjavca. Najprej amaterska napaka dvojca Drenik-Sekolec, včeraj napoved hrvaškega izstopa iz arbitražnega sporazuma, za dobro mero pa še razkrito gospodinjsko poslovanje na slovenskem veleposlaništvu v Parizu. Vmes se je Erjavec malo potuhnil, na to, kaj šef diplomacije meni o velikem diplomatsko-obveščevalnem škandalu, smo morali počakati kar nekaj dni. Mimogrede, je kdo slišal, da bi se vsebinsko o vsem skupaj opredelil predsednik republike Borut Pahor?

Tako Pirangate kot nastajajoča afera z uporabo službene kartice za zasebne zadeve, ki si jo je privoščila veleposlanica v Parizu Veronika Stabej, kažeta na tu že večkrat zapisano dejstvo: od približno resne države je Slovenija še kar daleč. Kajti v resni državi se diplomati ne zapletajo v tako amatersko godljo, kot sta se Sekolec in Drenikova. Da o pretakanju javnega denarja v zasebno denarnico veleposlanice v Parizu niti ne govorimo. Ampak tudi to v Sloveniji ni nobena novost: kasneje odpoklicani veleposlanik v Madridu Peter Reberc si je lepo opomogel z domnevnim kupovanjem macol, žag, električnih kablov in podobnega.

Ključni vprašanji sta dve. Prvič, bomo končno dobili za obe strani nesporno mejo? In, manj pomembno sicer, se bo Erjavcu uspelo obdržati na ministrskem mestu?

Do minulega tedna smo bili najbliže temu, da rešimo spor s Hrvaško, zdaj kaže drugače. Ali sosedje od sporazuma lahko odstopijo, bodo odgovorili mednarodni pravniki, a že zdaj lahko napovemo, da bo nad kakršno koli razsodbo o meji, če do nje pride, vsaj na Hrvaškem ležala senca dvoma. Glede Erjavca: objektivno je za zadnje zaplete odgovoren sam, pa naj išče krivce kjer koli želi. Dobra novica zanj je, da je njegov aritmetično-politični vpliv premočan in ga premier Cerar preprosto ne more stisniti v kot. Kako dobra novica je to za Slovenijo, je že drugo vprašanje. Za politično kulturo, predvolilno devizo Mira Cerarja, pač ne najbolj.

---

---