Financerja ni več

Sploh ni težava v tem, ali bodo evrske države in Grčija danes dosegle dogovor o izplačilu zadnje tranše drugega svežnja pomoči ali se bodo dogovorile jutri ali pa v ponedeljek, zadnji dan pred rokom za vračilo milijarde in pol grškega dolga. Bistvo je, da se bodo zloglasne institucije, finančni ministri in evropska javnost z Grčijo ponovno ukvarjali naslednji teden in naslednji mesec, ko ji zapade v plačilo 3,5 milijarde državnih obveznic, in še avgusta, ko bo zapadlo v plačilo še 3,2 milijarde obveznic, in tako naprej, iz meseca v mesec.

In še večji problem je, da nova grška vlada v petih mesecih ni predstavila niti ene ideje, kako več zaslužiti in prodati: razvojnega načrta za malo industrijo, morda pridobivanje sončne energije, revitalizacijo zapuščenih sadnih in oljčnih nasadov ... Ciprasova vlada, ki si je prvi avtogol zadala že z enostranskim izstopom iz programa pomoči, je res najbolj ogroženim omogočila zdravstveno varstvo, dostop do elektrike, strehe nad glavo, en dnevni topli obrok, a še vedno ne razume, da njeni volilci ne morejo porabiti več, kot ustvarijo. Takšnih plač, pokojnin in standarda kot pred desetimi leti v Grčiji še nekaj let ne bo, saj se na primer slovenski javni uslužbenec noče odpovedati regresu za to, da se lahko Grk upokoji s 56 leti. Financerja za njihovo pojedino ni več.

Ker je Cipras kmalu ugotovil, da brez finančnih injekcij iz tujine njegova država sploh ne more preživeti, je za denar prosil Ruse in Kitajce, a so bile njihove zahteve še bolj krute od evropskih, hkrati pa je pri evropskih partnerjih zasejal nezaupanje. Vsi se zavedajo, da Grčija 320-milijardnega dolga ne more vrniti, zdaj gre le za to, da se ne bo na novo zadolževala. Celo grexit ni tako slaba možnost, če ga primerjamo z milijardnim vložkom evropskih partnerjev vsakih nekaj let.

Tako današnji “odločilni dan za Grčijo” ni zadnji. Teh bo v naslednjih letih še veliko, v slogu svojega žanra pa bo tudi telenovela o grškem dolgu še trajala.

---

---