Vrnitev k improvizaciji
V nedeljo popoldan se na gradu v Štanjelu obeta vrtiljak ljubezni. Z glasbo nameravajo priklicati občutje praznika na ferrarskem dvoru ob koncu 15. stoletja. Ob mraku pa bo v tukajšnji cerkvi posvetno ljubezen zamenjala mistična, renesančno pa srednjeveška glasba.
Vrtiljak ljubezni je sestav glasbenikov iz Slovenije, Švice, Francije in Kanade, ki bodo poustvarili enega prvih dogodkov posvetnega gledališča
ŠTANJEL
> Festival šestih koncertov, ki se imenuje Dnevi stare glasbe, prinaša glasbo, ki je stara nekaj stoletij, zato jo bodo tudi izvajali med starimi zidovi, na gradovih in v cerkvah. Dneve stare glasbe, ki jih prireja novogoriški Kulturni dom, bo odprl vrtiljak ljubezni, kot se je konec 15. stoletja dogajal na dvoru družine Este v Ferrari, kjer je bilo eno izmed kulturno najaktivnejših središč renesančne Italije.
Kulturni dom svojo glasbeno sezono začenja jutri na gradu Kromberk, ko bo nastopil hrvaški pianist Ante Vetma. Koncert sodi v sklop prireditev Med zvoki krajev.
Na podlagi zapisov in poglobljenih raziskav o glasbenem dogajanju na ferrarskem dvoru, sta Bor Zuljan in Patricia Esteban sestavila zvočno pisan program, ki sledi zgodbi o Kupidu ter se spogleduje z gledališčem in plesom. Zaigrali ga bodo glasbeniki iz Slovenije, Francije, Kanade in Švice, združeni v Vrtiljak ljubezni. Mistično in človeško ljubezen bodo v zvočni dialog takoj zatem postavili člani zasedbe Oiet, sami mojstri in poznavalci srednjeveškega glasbenega izročila, ki bodo peli.
Umetniški vodja festivala, ki se izvaja tretje leto zapored, je lutnjist Bor Zuljan, asistent na konservatoriju v švicarski Ženevi. Ob sami vsebini festivala izpostavlja glasbeno improvizacijo, ki da je imela v srednjem veku in renesansi zelo pomembno vlogo. “V cerkvah so pevski solisti in organisti morali obvladati improviziranje večglasja po strogih pravilih kontrapunkta; na dvorih so glasbeniki improvizirali variacije na različne plese in diminuirali največje uspešnice (standarde) tistega časa, kot to počnejo jazz glasbeniki; inštrumentalna spremljava viteških pesmi se je z vsako izvedbo spreminjala. Začele pa so se pojavljati tudi prve v celoti improvizirane skladbe na inštrumentih, kot so lutnja, harfa in glasbila s tipkami.,” pravi Zuljan in še doda, da bi prav na pričujoči ediciji Dnevov stare glasbe želel izpostaviti tisti živi del glasbenega poustvarjanja in prikazati čim različnejše aspekte improvizacije v srednjeveški in renesančni glasbi. “Improvizacija je del našega vsakdanjika in le težko se ji izognemo. Čeprav jo je zahodna klasična tradicija v preteklem stoletju zapostavljala in častila notni zapis, sta se pred tem ta dva pristopa prepletala in izpopolnjevala veliko bolj, kot si to lahko predstavljamo.”
Zuljan v tem kontekstu napoveduje že skoraj legendarne skupine, kot so LesSacqueboutiers, pihalce iz Francije in Argentine, ki bodo 14. septembra cerkev v Svetem pri Komnu ozvočili z improviziranim kontrapunktom v renesančnem slogu, Doulce Mémoire, francoski trio, ki bo menda igral v popolni temi(koncert bo na Ljubljanskem gradu) in Ensemble Unicorn, ki v naše kraje (na grad Kromberk) prinašajo viteško pesem nemških dežel. Za še večje presenečenje pa naj bi po zagotovilu Zuljana skrbeli mladi, talentirani glasbeniki, s katerimi bodo lahko doživeli resnično živ ustvarjalni trenutek.
KLAVDIJA FIGELJ