Šeststo let ironije in Pahorjevih sto
Kultura
11. 02. 2013, 10.32
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 21.30
Pri Cankarjevi založbi sta s podporo Javne agencije za knjigo izšli zajetni in pomembni noviteti: Marjan Strojan je poslovenil Chaucerjeve šeststo let stare Canterburyjske povesti, Milan Jesih pa je med ene same platnice ujel Svoje igre.
Pomembni knjižni noviteti so predstavili (z leve) prevajalec Marjan Strojan, urednik Zdravko Duša ter pesnik in dramatik Milan Jesih Foto: Andraž Gombač
LJUBLJANA> Po Andreju Rozmanu Rozi in Vinku Möderndorferju knjigo izbranih iger dobiva še Milan Jesih (1950), eden naših največjih mojstrov stiha, a avtor tudi tridesetih dramskih besedil, od katerih se je enajstim tako daljšim kakor krajšim uspelo uvrstiti v Svoje igre, s študijo pa jih je pospremil dr. Blaž Lukan. Jesih, ki je poskrbel tudi za izbor, je na prvo mesto kajpak postavil Grenke sadeže pravice, razvpito ludistično igro, ki je leta 1974 s krstno uprizoritvijo v eksperimentalnem gledališču Glej dvignila nemalo prahu, predlani pa vnovič zaživela na odru novogoriškega gledališča.
Tržaški pisatelj Boris Pahor bo 26. avgusta praznoval 100. rojstni dan. “Cankarjeva založba in Mladinska knjiga zadnja leta kar precej sodelujeta z njim, zato mu bomo ob jubileju posvetili več pozornosti,” pravi urednik Zdravko Duša. “Konec aprila bomo predvidoma v Cankarjevem domu pripravili dvodnevni mednarodni simpozij o njegovem delu, na katerem bodo sodelovali udeleženci iz Slovenije, Italije in Francije. V sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kulturo, pripravljamo poseben ponatis Nekropole za zlate maturante. S Pahorjem se dogovarjamo za natis njegovih lanskih dnevniških zapisov, ki kronološko sledijo dnevnikom, nedavno objavljenim v Knjigi o Radi. Tatjana Rojc že od jeseni piše biografijo, album o Pahorju, ki ga načrtujemo izdati poleti, malo pred pisateljevim 100. rojstnim dnem, sočasno pa bo najbrž izšel tudi pri italijanskem založniku. Pisateljev rojstni dan bomo avgusta praznovali na svečanosti v Operi. Nad tem bdi častni odbor, ki mu predseduje Borut Pahor.”
“Ob ponovnem branju Jesihovih iger sem ugotovil, da je v tovrstnih besedilih, ki so že pred štiridesetimi leti poljubno mešala identitete, vloge, jezikovne lege in drugo, mogoče spoznati literarno napoved poznejše dobe deklariranega in praktičnega menjavanja identitet. Naš čas, skratka,” je na četrtkovi predstavitvi v ljubljanski knjigarni Konzorcij dejal urednik Zdravko Duša.
Jesih, vselej sila previden komentator lastnega ustvarjanja, je za enega pomembnejših skupnih imenovalcev svojih iger razglasil prikazovanje “negotovosti in izmakljivosti sveta”, opozoril pa je še, da so mu slovenski založniki v zadnjem času izdali tako zbrane pesmi kakor zbrane igre: “Debeli knjigi, ki se prilegata moji postavi, me kajpak veselita, a obenem imam občutek, kakor da mi nekdo sporoča: no, zdaj smo pa opravili s tabo! Ampak se ne bomo dali.”
Vztrajnost in vrhunskost odlikujeta tudi Marjana Strojana (1949), enega naših najboljših prevajalcev, ki je iz stare angleščine v slovenščino med drugim prelil epsko pesnitev Beowulf in Miltonov ep Izgubljeni raj ter za izvrstno delo obakrat prejel Sovretovo nagrado. Z Geoffreyjem Chaucerjem, angleškim književnikom in diplomatom iz 14. stoletja, ki se je bil med potovanji po Italiji nalezel humanističnega duha sodobnikov Danteja, Petrarce in Boccaccia, se je prvič srečal čisto na začetku prevajalske poti: “Z njim sem se začel ukvarjati star 18, 19 let in malo zatem je v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi izšel izborček z naslovom Iz Canterburyjskih zgodb.Novega prevajanja sem se pred tremi leti lotil z željo, da bi v slovenščini izšle celotne Canterburyjske povesti, kar pa bi terjalo 700-stransko knjigo. Ker mi je direktor založbe dal na voljo 500 strani, seveda ne gre več za ozek izbor, temveč za torzo izvirnega dela.”
Strojan, ki je poskrbel tudi za kronološki pregled pisateljevega življenja, opombe in spremno besedo, ocenjuje, da smo Slovenci naposled dobili temeljne Canterburyjske povesti (The Canterbury tales), vesele in žalostne zgodbe, ki si jih v Chaucerjevem delu med družnim popotovanjem pripovedujejo romarji. Skoraj vse so napisane v verzih, povečini v jambskem pentametru, največ preglavic pa je prevajalcu povzročalo iskanje primerno šibkih rim: “Pri Chaucerju se morajo rimati najbolj banalne stvari. Čim popustiš in začneš prevajati tako, da bo zvenelo bleščeče, nastopi težava: spremeni se slog. Chaucer je mojster, ki iz banalnosti dela ironijo. Ironičen ni le v vsebini, temveč tudi v slogu.”
ANDRAŽ GOMBAČ