Nisem samo jaz in nisi samo ti
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je na osrednji prireditvi Festivala mlade literatureUrška minuli petek v Slovenj Gradcu razglasil najperspektivnejšo mlado literatinjo letošnjega leta. Uršljanka leta 2013 je postala pesnica Tinka Volarič z Mosta na Soči, ki ji JSKD za nagrado prihodnje leto izdal prvenec.
Tinka Volarič Foto: Tomo Jeseničnik
SLOVENJ GRADEC
> Za častni naziv najperspektivnejšega mladega literata se je letos potegovalo kar 108 piscev, v finale pa so se poleg nagrajenke po izboru selektorice, pisateljice Gabrijele Babnik, uvrstili še Tadeja Krečič, Jernej Kusterle, Teja Močnik in Novogoričanka Tea Plesničar.
Tinka Volarič (1980), je magistra kulturne antropologije, ilustratorka, kolumnistka in pesnica. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, nadaljevala in zaključila pa študij na Filozofski fakulteti. Poleg risanja se posveča tudi prevajanju ter redaktorskemu in uredniškemu delu. Živi in ustvarja na Mostu na Soči.
“Poezija Tinke Volarič je redkost. Izdelana, polna medbesedilnih, medumetniških navezav in hkrati z odprto strukturo. Če na trenutke že pomislimo, da deluje hermetično, da pravzaprav ne vemo, kam nas bo peljala, nas v istem hipu presune s prelepo, izčiščeno podobo, ki razsvetli grleno, morda celo strašljivo lego,” je v utemeljitvi med drugim zapisala Babnikova in dodala, da Tinka Volarič “premore skorajda naraven talent za mišljenje vsebine in hkrati skorje, iz katere so stkane njene pesmi. Le-te lahko beremo kot molitev, kot priprošnjo ali kot ljudsko pesem, ki jo je avtorica poglobila, ji udrla sidro. Ves čas pa pesmi Tinke Volarič govorijo o neizrekljivem, o družbenem in človeškem robu.”
Tinka nam je ob razglasitvi nagrade povedala, da je bilo to zanjo veliko presenečenje, potem pa seveda veselje. “Hkrati je to zame velika motivacija, kajti čaka me izdaja knjige, do katere vprašanje, kdaj in če bi prišla. Ja, to je velik poriv.”
Tinko smo doslej poznali kot ilustratorko, naj spomnimo, da je pred tremi leti s slikanico Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi (Sanje, 2010) na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Najlepša knjiga v kategoriji otroške in mladinske literature. Ko smo jo vprašali, od kdaj pesni, je povedala, da jo to spremlja od srednje šole, potem je ta oblika izražanja poniknila in spet prišla na dan pred nekaj leti. Pesmi, ki so bile nagrajene, so lanskoletne. “Črpam iz istega bazena. Kar se ne izrazi likovno, stoji za mojim hrbtom in ko se ozrem, je tam pesem.”
Na zaključni prireditvi so podelili tudi nagrado za najboljšo samozaložniško knjigo, ki jo je prejela Tina Kodre, po rodu iz Podnanosa, za roman Beli morski pes, vitez v postelji. Na razpis JSKD za najboljšo samozaložniško knjigo se je odzvalo 25 avtoric in avtorjev, ki so poslali 31 knjig, med njimi tudi nekaj elektronskih.
Likovnost po njenem odpira prostor drugje, tam, kjer beseda ne more. In so trenutki, pravi, ko z besedo nariše prizor. Umetniško izražanje dojema kot most med vsakdanom in svetom tam čez. Na vprašanje, o čem piše, odgovarja: “V glavnem je to bivanjska tematika, veliko je medsvetovja. Včasih, ko sem pisala, je šlo skozi prav vse. Nisem samo jaz in nisi samo ti.”
Na osrednji prireditvi so posebno priznanje podelili tudi pesnici in pisateljici Aleksandri Kocmut, katere pesem Slovenska pogača je zmagala na natečaju Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2013. Uglasbila sta jo Slon in Sadež in jo s tem naredila še nekoliko bolj pikantno. V okviru festivala so med drugim predstavili tudi prvenec lanskoletnega uršljana Iztoka Vrenčurja, roman z naslovom Odrekanje svetlobi, ki ga je izdal JSKD.
Urška, festival mlade literature, nadaljuje in nadgrajuje državna srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ki so se začela pred približno štiridesetimi leti v Gradišču pri Lenartu, pred dvanajstimi leti pa se je srečanje vsebinsko preoblikovalo in dobilo novo ime Festival mlade literature Urška. Mnogi od nekdaj perspektivnih mladih literatov so danes uveljavljeni književniki, med njimi Aleš Šteger, Maja Vidmar, Lucija Stupica, Franjo Frančič, Dušan Čater, Stanka Hrastelj, Aldo Žerjal, Vida Mokrin-Pauer in mnogi drugi.
KLAVDIJA FIGELJ