Današnji čas potrebuje kritične bodice
Ustanovitvi Gledališke skupine Kulturno etnološko turistično športnega društva Alojz Mihelčič iz Harij je botrovala pošta. Leta 2001, ko so obeleževali stoto obletnico zbirne pošte v vasi, je namreč domačinka Jadranka Boštjančič napisala skeč in v njem tudi zaigrala.
Ena zadnjih predstav gledališčnikov iz Harij je veseloigra Veselo god godujemo
V enajstih letih je Boštjančičeva domačim gledališčnikom napisala še dve igri - tragikomedijo Kri nej uoda, enodejanko Gospudovo dekla in vrsto skečev. V skupini, ki je doslej gostovala po vsej državi pa tudi v zamejstvu in na Hrvaškem, je zbrana pisana druščina: stari so od pet do osemdeset let, opravljajo različne poklice, doma pa so iz Harij, okoliških vasi in Ilirske Bistrice. Trenutno gledalce razveseljujejo z veseloigrama Veselo god godujemo in Zdrava prehrana ter vrsto skečev.
> Oder je za nas …
“... prostor, kjer lahko sanjamo svoje sanje, uresničujemo zamisli in igramo z masko, ki nam je ne vsiljuje vsakdanje življenje.”
> Katerih dramskih naslovov se najraje lotevate in zakaj?
“Tistih, ob katerih se tudi sami zabavamo in zato radi prihajamo na vaje.”
> Kateri žanr se vam zdi najbolj zahteven? Zakaj?
“Vsak žanr je zgodba zase in vsak je po svoje zahteven, saj terja igra veliko koncentracijo, usklajeno delovanje gibov, mimike, govora …”
> Kaj je doslej vaš največji uspeh?
“Da že enajsto leto vztrajamo 'u tmi mštirji' in še vedno zmoremo ogreti dlani občinstva.”
> Kaj naredi dobro predstavo?
“… uživanje v igranju, iznajdljivost, sproščenost in naravnost igralcev ter pristen, nevsiljiv stik z občinstvom, ki se odziva na naše namige.”
> V katero gledališče se najraje odpravite?
“V vsako, kjer so na sporedu dobre predstave, še posebej, če nastopajo ljubiteljske gledališke skupine.”
> Kdo je vaš zgled, idol?
“Zgledov je veliko, kajti 'usoće oči jmojo suojga malorja'.”
> Za dobro vzdušje v skupini je najpomembneje …
“ ... čim manj polnih lun.”
> S katerim režiserjem si želite sodelovati?
“'Jozs Morija, ma sej nos je prou strah povejdot!' Sicer pa, veliko nam pomaga Frane Dovgan, za kar smo mu iskreno hvaležni.”
> Kaj želite primorskemu ljubiteljskemu gledališču v prihodnjem desetletju?
“Čim več pikantnih zgodbic, izpod peresa vsakdanjega življenja, kajti tako ne bo zmanjkalo gradiva za komedije in kritične bodice, ki so v današnjem času še kako potrebne. In tako bo gledališče lahko živelo še naprej, pa tudi, če bo potrebno plačati kakšen 'evrić' več DDV-ja.” MI