Marezijazz: v živo je vse drugače

V soboto zvečer je bila v Marezigah najpogosteje izrečena beseda super. Drugi večer festivala Marezijazz so se big bendi iz Slovenije in tujine predstavili še številčnejšemu občinstvu kot večer poprej, raznovrstnost skladb in aranžmajev pa so dopolnjevale številne avtorske skladbe, ki so navkljub večinoma prvemu srečanju s poslušalci doživele izjemen odziv.

MAREZIGE> Da se je prireditveni prostor začel polniti nekoliko kasneje kot običajno, je gotovo pripomogla vročina, saj je temperatura po 21. uri, ko so na oder stopili člani Big Banda Vox iz Velenja, še vedno vztrajala pri 30 stopinjah Celzija. “Iz Velenja izhaja veliko odličnih glasbenikov, kakršna sta denimo Jure Pukl in Robert Jukič, pa smo se odločili, da njihovo delo nadaljujemo v domačem kraju. Igramo nekoliko drugačno glasbo, tudi za Marezige nismo izbrali denimo swinga, ampak je bil v ospredju funky,” o mladem orkestru, ustanovljenem leta 2010, pravi Rok Rednak, pianist, aranžer in skladatelj. V soboto je big band Vox zaigral tudi njegovo skladbo Zamujanje ter skladbo Nebuloza, ki jo je prav tako napisal član orkestra basist Benjamin Pirnat. “Bigbandovska glasba ves čas sporoča, da moramo biti odprti in priti na tovrstne prireditve. V Marezigah je super,” pravi Rednak, ki pri orkestru skrbi tudi za notni arhiv.

Navdušen poslušalec jazza je tudi obiskovalec Marezijazza Vlado Pahor iz Sv. Antona, ki ga pri bigbandovskem zvoku najbolj navdušujejo pihala. Čeprav živi v bližnji vasi, je letos festival na priporočilo hčerke obiskal prvič. Doma ima nekaj jazzovske glasbe, a o Marezijazzu navdušeno zatrjuje: “V živo je vse drugače.”

V prvi vrsti je s prijatelji-cami orkestre ves večer zbrano poslušala 15-letna Pia Chersicola iz Izole: “Letos sem drugič in je zelo lepo. Vsi big bandi so zelo dobro pripravljeni in jazz je itak mega. Najbrž so me z njim okužili starši, ker ga doma precej poslušamo.”

Med občinstvom srečamo tudi Mojco Maljevac, vodjo jazzovskega festivala Baladoor, ki je bil v Kopru pred dobrim tednom: “To je edini festival big bendov v Sloveniji. Super zamisel! Tudi zato, ker pritegne ogromno ljudi, tudi tiste, ki sicer niso ljubitelji jazzovske glasbe. Mogočni bigbandovski zvok in pester repertoar privabita širše množice, kar je krasno, saj se ljudje, ki imajo morda strah pred jazzom, sprostijo in ugotovijo, da je dejansko super glasba.”

Eden takih, ki jazz ne spremlja redno, je tudi 66-letni domačin Bogdan:“V redu je, ker je malo spremembe, ker je nekaj novega. Glasba mi je všeč, in mi bo zdaj zadostovala za eno leto,” se pošali in pristavi: “V vasi imamo en orkester, ki ima 110 let, in enega, ki jih šteje 10, bomo videli, kateri bo zdržal dlje.” Da je Marezijazz super, zatrdi tudi 77-letni Milan iz Marezig, ki ga festival vedno privabi: “Česa takega še nisem slišal. Tudi sam sem bil muzikant, pred več kot 50 leti sem igral saksofon, a seveda je bilo vse drugače. Bilo nas je pet v orkestru Jimmy, in včasih smo vmes zaigrali tudi kako jazzovsko skladbo.”

Saksofon igra tudi 27-letna Katerina Kljun, sicer klarinetistka, ki se ji je želja po igranju v tovrstnem sestavu uresničila pred šestimi leti, ko je v Marezigah začela igrati v big bandu Hrošči. Od lanskega oktobra zasedbo vodi Denis Beganović - Kiki, s katerim so Hrošči vnovič pokazali, da se je zanje začelo novo obdobje. Presenetili so z udarnimi aranžmaji, izbiro znanih skladb, kakršni sta Easy Lover ali Fever, ki sta kajpada v sodobni preobleki marsikdaj zajadrali celo v plesne vode. Piko na i pa je postavila Beganovićeva avtorska skladba Weekend in Sarajevo. Prikupna saksofonistka je nad novostmi navdušena: “Radi vidimo, da ljudje plešejo, saj je to bistvo glasbe. Marsikdo ne ve, da je v Sloveniji veliko big bendov, večina pa preigrava znane standarde in se zato ponavljajo. Mi menimo, da je čas za prelom. Z drugačnimi skladbami, drugačnimi ritmi, ki jih od big banda ne pričakujejo, želimo vnesti svežino, ta pa nas dela drugačne.”

Na drugačnost prisega tudi študentski orkester praškega konzervatorija, ki ga vodi 62-letni profesor Milan Svoboda, saj igra predvsem njegovo avtorsko glasbo: “V svoji glasbi skušam biti iskren. V njej je čutiti mnoge vplive, ki jih ne skrivam, ampak zato skladbe posvečam številnim velikim glasbenikom, ki jih imam rad. Od vedno sem skušal biti originalen. Jazz je posebna, zelo močna in vplivna glasba. V njej najdeš številna čustva, dramaturško strukturo, ki jo gradijo tako solo instrumenti kot močan zvok velikih orkestrov. Z jazzom lahko marsikaj poveš.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---