Drugačno doživetje zvoka

Festival eksperimentalne glasbe Šina je minuli vikend četrtič raziskoval in ponujal doživetje zvoka v skrbno izbranih prostorih. Z gostujočimi ameriškimi glasbeniki pa se je po dnevnih sobah in sorodnih intimnih prizoriščih z aktivno udeležbo gostiteljev začel že deset dni prej.

IDRIJA > Šinafest se je v KUD Avgust pred tremi leti porodil z idejo, da v tehnično inovativno Idrijo sodi nežanrski eksperimentalni festival raziskovanja zvoka. Minuli vikend so na krilih entuziazma pripravili povsem drugačnega od prejšnjih, a znova ponudili raznovrstno izkušnjo zvoka, kot osnovnega gradnika glasbe.

Avgust je botroval tudi deset dnevni uverturi v festival po avstrijskih in slovenskih dnevnih sobah in sorodnih intimnih prizoriščih z gostujočim, upornim ameriškim profesorjem glasbe Adamom Sherburnom in skupino privržencev njegovega projekta “Osvoboditi glasbo! Stop Amerika.” Gostitelje so, kritični do vsega, kar sta Amerika in svet danes, vabili k soustvarjanju ambienta z inštrumenti in orodji, ki so jim bili pri roki. Osvoboditi glasbo za karizmatičnega Sherburna namreč pomeni opustitev monologa izvajanja, pisanja skladb in kopičenja preteklosti v posnetke.

“Osvoboditi glasbo pomeni okupirati glasbeno industrijo,” je dejal in ne številčno idrijsko publiko s kolegi za uvod v Šino v podhodu rudniškega magazina zapredel v aktivno soustvarjanje, učenje in poslušanje zvokov (glasbe) obenem.

Nadaljevanje, v letos prvič organizirani Šini pozno ponoči, so dva večera v mestni kavarni prepustili domačim in avstrijskim glasbenim eksperimentalistom.

Ker je prostor pomemben del nastajanja in dojemanja zvoka, Avgust tega izbira skrbno. Nastopu pevke in preučevalke ljudskega blaga Bogdani Herman in njenemu sopotniku z sodobnim računalniškim zvočnim inštrumentarijem Borutu Savskemu so glasbeno dvorano uredili v jašku Kropač, na dnu turističnega rudnika Antonijev rov.

Pred stoletji je bila 92 metrov više, v Selštvi - vhodni stavbi v turistični rudnik, nameščena šina, po kateri so organizatorji nadeli ime festivalu. Gre za kos lesa, na katerega so udarjali (klukali), širili najmočnejši nekonvencionalni zvok po vsej Idriji z izjemo Zaspane grape in klicali rudarje na delo.

Ambient in zveneča glasbena imena - ob omenjenih še violinistka in slikarka Ana Kravanja, so na drugi festivalski večer pritegnili več ljudi. “Nocoj imamo nadpovprečen obisk. Sicer pa festival Šina ni za množice oziroma za njihovo zabavo in sprostitev. V osrčju Šinafesta je vprašanje, kaj je glasba v svoji osnovi in kako jo dojemamo,” je povedal Tilen Božič, ki s peščico entuziastov poganja kolesje festivala.

Hermanova je, spodbujena s temino rovov in spoštljivo zgodovino trdega knapovskega dela, sproti improvizirala napeve za teme iz Lepe Vide in različne izštevanke v rezijanščini. Savski je dodajal zvoke iz svojega računalniškega inštrumentarija. “To ni glasbena podlaga. Slovenske ljudske so žive, žive... To kar delava je prihodnost,” je njun projekt novokomponiranih slovenskih ljudskih, živih in brezčasnih interpretacij, pospremila Hermanova.

V intimna kapeli sv. Trojice v rudniškem rovu pa je v popolni tišini in temi Ana Kravanja publiki ponudila improvizacijo zvoka violine. Surovega in drugačnega, kot je pač celoten festival.

“Zavedamo se, da tovrstni festivali, naj bodo še tako na obrobju večinske zaznave, na dolgi rok vplivajo na kulturno ustvarjanje bliže centru dogajanja. Polje kulture je, med drugim, neskončno polje novih in drznih informacij, ki se porajajo, krožijo in navdihujejo umetnike, ki šele prihajajo,” je sklenil Božič z obljubo, da bo festival ob letu znova drugačen, iskren in navdihujoč.

SAŠA DRAGOŠ

---