Zdravnika kmalu na zatožno klop

Po štirih letih, odkar so svojci pokojnega Franja Batagelja podali kazensko ovadbo zoper zdravnika Silvana Saksido in Andreja Bartoliča zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, je obtožnica postala pravnomočna. Kljub ugovorom obdolžencev se je tričlanski senat odločil, da zadošča že nakazovanje, da bi bolnik ob drugačnem ravnanju obdolžencev preživel.

NOVA GORICA> Iskanje pravice družine Batagelj, ki naj bi pred šestimi leti zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti izgubila tedaj 67-letnega moža in očeta Franja, se bo v kratkem preselilo na novogoriško okrožno sodišče. Obtožnica zoper takrat glavnega dežurnega zdravnika Silvana Saksido in Andreja Bartoliča kot zdravnika specializanta je v teh dneh postala pravnomočna.

Odločitev v rokah sodišča

“Še vedno ostajam enakega mnenja kot doslej, sodišče pa bo moralo odločiti, kaj je res in kaj ne,” je pravnomočnost obtožnice komentiral Silvan Saksida.

Svojci pokojnega Franja Batagelja so si od njegove smrti želeli le javnega opravičila in priznanja krivde zaradi malomarnega ravnanja zdravnika Silvana Sakside. Po dveh letih internih dogovorov, razprav z bolnišnico in skorajšnjega razpleta v korist oškodovane družine pa so dogovori nenadoma padli v vodo. Batageljevi so nato vložili dve tožbi, civilno in kazensko. Civilno tožbo je sodišče pred meseci zavrnilo, a so se svojci pokojnika zoper njo pritožili, saj naj bi bile ugotovitve sodnice Silvane Pavlin Kuščer v nasprotju z ugotovitvami izvedencev.

Spomnimo, decembra 2006 so Franja Batagelja pripeljali v šempetrsko bolnišnico z napotno diagnozo dežurne zdravnice novogoriškega zdravstvenega doma zaradi suma disekcije aorte. Sprejel ga je zdravnik specializant Andrej Bartolič, glavni dežurni zdravnik pa je bil Silvan Saksida, do avgusta letos tudi direktor bolnišnice. Ob sprejemu pacienta niso ravnali v skladu z napotno diagnozo, ki jo je kasnejša obdukcija potrdila, ampak so Batagelju postavili drugo diagnozo, kot vzrok smrti pa zapisali pljučno embolijo.

Izvedenci so ocenili, da bi bila možnost preživetja v primeru pravilnega pristopa med 75 in 85 odstotki. Pri pacientu je po štirih urah čakanja na hodniku bolnišnice nastopil obstruktivni šok. Vzroka niso odkrivali, dali so mu le trombolitike, ki so bili v nasprotju z napotno diagnozo. Ti naj bi še pospešili smrt.

Ugovora nista bila utemeljena

Obtožena sta ugovarjala obtožbi, a je tričlanski senat ugovora zavrnil kot neutemeljena. Po mnenju senata zadošča že nakazovanje, da bi bolnik ob drugačnem ravnanju obdolžencev preživel. Tako so namreč razumeli očitek, da sta mu obdolženca odvzela vsakršno možnost pravilnega zdravljenja in preživetja. Člani senata so ugotovili, da obdolženca nista ravnala v skladu z uveljavljeno medicinsko doktrino in pravili zdravniške stroke. Iz sodnega izvedenskega mnenja naj bi sicer izhajalo, da ravnanje obdolžencev ni bilo v vzročni zvezi s smrtjo pacienta in da je njegovo stanje z gotovostjo vodilo v smrt, vendar pa ugotavljanje vzročne zveze ni in ne more biti v pristojnosti izvedencev.

Senat je še ugotovil, da je v spisu dovolj dokazov, ki na ravni utemeljenega suma govorijo v prid zaključkom v obtožbi. Kot navajajo, bi se obdolženca, upoštevajoč napotno diagnozo in pravila zdravniške stroke, morala zavedati možnih posledic.

O povzročitvi smrti iz malomarnosti bo v prihodnje odločalo okrožno sodišče v Novi Gorici, za tovrstno kaznivo dejanje pa je po kazenskem zakoniku predpisana zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.

ANA CUKIJATI

---