Primer Iskra Avtoelektrika v rokah višjih sodnikov

Julija lani se je na koprskem okrožnem sodišču z obsodilno sodbo štirim obtoženim končalo sojenje v primeru Iskra Avtoelektrika. Na 99 strani dolgo pisno sodbo, ki so jo prejeli jeseni, so se vsi štirje pritožili.

KOPER > Med razlogi, ki so jih navedli, so tudi številni, ki so jih izpostavljali že med samim sojenjem, a jih senat ni sprejel. Primer bo jutri pretresalo koprsko višje sodišče.

Medtem so se kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada ukvarjali tudi z nekaterimi zadevami, ki so prišle na dan prav med omenjenim sojenjem in postavljajo primer v nekoliko širši kontekst.

Sojenje v zadevi Iskra Avtoelektrika se je začelo februarja lani, končalo pa julija. Naj spomnimo, na zatožno klop so zaradi domnevnega neuspelega menedžerskega prevzema šempetrske Iskre Avtoelektrike (sedanje Letrike) sedli Tadej Vidic, Ivan Lisjak (nekdanja člana uprave Iskre Avtoelektrike), Darjo Stepančič (nekdanji direktor direkcije financ v Iskri Avtoelektriki) in Marijan Groff, nekdanji direktor družbe SFM, ki je končala v stečaju. Tožilstvo je vsem štirim očitalo nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, kar pa so obtoženi ves čas postopka in tudi v zaključni besedi zanikali.

Skupno 16 let in pol zapora, več kot 137.000 evrov kazni

Zagovorniki obtoženih so zanje predlagali oprostilne sodbe, tožilstvo pa zaporne in denarne kazni. Senat je skoraj v celoti sledil predlogu tožilstva. Najkrajšo kazen, tri leta zapora, je izrekel Stepančiču, najdaljšo, pet let in pol zapora, Groffu, Vidicu in Lisjaku pa po štiri leta zapora. Senat je obtoženim skupno naložil še več kot 137.000 evrov denarne kazni. Letriko, ki je od obtoženih v premoženjsko-pravnem zahtevku že v kazenskem postopku terjala vrnitev nekaj več kot sedem milijonov evrov, je senat napotil na pravdo.

Vsi štirje obtoženi so se na sodbo pritožili. Ob tem je Vidic dejal: “V 15 dneh je zelo težko napisati kvalitetno pritožbo.” Vendar so to storili in zdaj čakajo na razplet na koprskem višjem sodišču, ki bo primer pretresalo jutri. Odločitev bo znana v kratkem.

Težave so se začele z Arealom

Že med sojenjem se je kot rdeča nit vlekel nakup delnice Iskre Avtoelektrike s strani Areala. “Namen je bil dobiti vire za prevzem Pivovarne Laško,” je po vložitvi pritožbe povedal Darjo Stepančič. In prav z Arealom so se začele težave. Ko je ta družba vstopila v lastništvo, naj bi tedanji predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Aleš Nemec s pomočjo družbe SFM, ki jo je vodil Groff, začel iskati strateškega partnerja, ki bi nadomestil Areal. Ker to ni uspelo, je Vesna Rosenfeld iz Pivovarne Laško, sicer operativka v Arealu, pomagala pri urejanju kredita pri NKBM s poroštvom Zvona 1 Holding, da bi SFM kupil paket delnic od Areala. “Zakaj bi Zvon dal poroštvo, če bi mi pripravljali menedžerski prevzem,” se je spraševal Stepančič. Po njegovih besedah sta se zgodili dve ključni zadevi, s katerima ne on in ne Lisjak in Vidic niso bili seznanjeni. Nemec je z Groffovo družbo SDFC podpisal svetovalno pogodbo za nakup delnic Iskre Avtoelektrike, v kateri je bilo zapisano, da bo stroške krila Iskra Avtoelektrika. Istočasno je zagotovil Viator&Vektorju poroštvo v višini šest milijonov evrov, ki je bilo preneseno na družbo SFM za financiranje odkupa teh delnic, ki je bil izredno drag.

Jasno je, kdo je odločal

Dejstvo je, da je posle organiziral pokojni Nemec, je pojasnil Vidic. “Bil je edini zakoniti zastopnik Iskre Avtoelektrike, edini, ki je zastopal firmo brez omejitev. Sam nisem imel niti deponiranega podpisa pri banki. Jasno je bilo, kakšna je koncentracija moči.”

Sicer pa je nova uprava Iskre Avtoelektrike s pobotom poslov po besedah obtoženih priznala posle prejšnje uprave. Ti posli, je pojasnil Lisjak, niso bili ne prepovedani ne kaznivi. “Dokazano je, da je šlo za zapiranje dveh osnovnih dolgov.” Po mnenju obtoženih je sodba le delček celotne zgodbe. “Žal mi je, da sodišče ni hotelo raziskati okoliščine, da je tudi Nemec samo nastavil hrbet, da se reši Areala iz lastništva,” je povedal Vidic. “Sodba meče vse v en koš, kar se je dogajalo pred letom 2007 in kar se je dogajalo potem.”

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, zagovornik Ivana Lisjaka, je po vložitvi pritožbe na višje sodišče za PN povedal, da je očitek o poskusu menedžerskega prevzema ostal povsem nedokazan. Po njegovem je nedopustno, da sodišče pomanjkanje dokazov nadomešča zgolj z lastnim sklepanjem, saj obramba zoper takšen “argument” ne more ponuditi nasprotnega argumenta. “Če določeno dejstvo v kazenskem postopku ni bilo ugotovljeno na stopnji prepričanosti (ali “onkraj razumnega dvoma”), potem je treba šteti, da to dejstvo ni dokazano in ga ni mogoče upoštevati pri obrazložitvi sodbe,” je pojasnil.

Dodal je, da je tudi izvedenka ekonomsko finančne stroke, ki jo je postavilo sodišče, na zaslišanju povedala, da družba SFM iz teh poslov ni pridobila nobene koristi, ker je vse zneske takoj nakazovala naprej upnikom, za zmanjšanje obveznosti Iskre Avtoelektrike kot njenega poroka. “Škoda je bila povzročena z nakupom lastnih delnic Iskre Avtoelektrike prek družbe SFM v letu 2007, kar je bila samostojna odločitev Aleša Nemca. Ker so bile pozneje v letu 2008 te delnice prodane po nižji ceni, je prišlo do razlike, ki je predstavljala škodo za Iskro Avtoelektriko. Obdolženci so škodo s posli, za katere so inkriminirani, skušali naknadno zmanjševati, kar jim je deloma tudi uspelo,” je pojasnil Kovačič Mlinar. Da Iskri Avtoelektriki niso povzročili škode in da družba SFM ni pridobila nobene premoženjske koristi, je v dopolnjenem revizorskem mnenju, ki je nastalo na podlagi dokumentacije iz sodnega spisa, ugotovila tudi revizorska družba UHY. Vendar sodišče tega izvedenskega mnenja sploh ni upoštevalo.

SILVA KRIŽMAN

---