Ponesrečenka v rokah “štafete”

Ponesrečenko, ki je pod piranskim pokopališčem padla čez klif in obvisela sredi stene, so iz stene spravili gorski reševalci, jo na morskem obrežju predali gasilcem, ki so jo odnesli v gumenjak in jo odpeljali do čolna uprave za pomorstvo, s katerim so jo prepeljali do piranskega pomola in predali reševalni službi.

Odpri galerijo

PIRAN > “Takšno reševanje lahko vadiš 50 let, pa ga ne izpelješ, če vsi ne delajo s srcem. In izkazalo se je, da počnemo prav to,” je bil nad odlično izpeljano vajo navdušen vodja vaje Zlatko Gerželj.

Scenarij sobotne vaje je predvideval, da je sprehajalki na vrhu klifa pod piranskim pokopališčem zdrsnilo, pred najhujšim pa naj bi jo sredi klifa rešil manjši grm, v katerega se je ujela. Kljub temu, da sprehajalka ni padla vseh 115 metrov, kolikor je višinske razlike od vrha do dna klifa, se je precej potolkla: reševalci so sumili, da ima počeno lobanjsko dno, zlomljeno vratno hrbtenico, rebra in golenico. Bila je tudi v komi.

“S takšnim ponesrečencem je treba ravnati, kot da ima zlomljeno hrbtenico,” je pojasnil vodja vaje Zlatko Gerželj, sicer tudi vodja postojnske ekipe gorskih reševalcev, ki sodijo pod okrilje ljubljanskega društva gorske reševalne službe. Postojnski gorski reševalci so tudi najbližji gorski reševalci slovenski Istri in redno rešujejo v stenah Kraškega roba.

Gorski reševalci so se po vrveh z vrha spustili do ponesrečenke, skupaj s svojim zdravnikom so jo namestili v nosila in jo počasi spustili do dna. Na morskem obrežju so jo predali gasilcem, ki so jo odnesli do svojega gumenjaka, nato pa z njim prepeljali do čolna uprave za pomorstvo.

Z enim do obale, z drugim do pomola

“Prevoz z gumijastim čolnom je lahko zelo nemiren in v valovitem morju za takega ponesrečenca tudi kritičen. Zato smo se odločili za prevoz z večjim, mirnejšim čolnom, na katerem ranjenca lahko zdravnik tudi bolje oskrbi. Ampak takšen čoln ne more bliže obali,” je razložil Gerželj. S čolnom uprave za pomorstvo so nato ponesrečenko prepeljali na glavni piranski pomol, kjer so jo predali zdravstvenim reševalcem, ki so jo odpeljali v bolnišnico.

“Štafetno delo reševalnih služb se je izkazalo kot odlično. Brez pretiravanja. Pa čeprav reševalci na suhem nismo imeli radijske povezave s tistimi na morju,” je sodelovanje vseh služb pohvalil Gerželj. Zdravnik je ponesrečenko spremljal od stene do bolnišnice, ekipa zdravstvenih reševalcev je bila že v gasilskem čolnu, policija pa je s svojim čolnom pripeljala na kraj dodatne gasilce.

Reševalci morajo paziti tudi nase

“To je bil tudi namen vaje: da preverimo naše sodelovanje v enem najhujših možnih scenarijev nesreče v obalnih klifih. Te stene so takšne, da si z njimi ne moreš veliko pomagati, ker so izredno krušljive. Že na vrhu smo morali zaradi tega vrvi odmakniti od stene, v kakšnem previsu, ko z nogami praskaš po steni, pa moraš paziti, da sam sebi ne vržeš kamna nase ali na nosila,” je o težavah reševanja iz klifov dejal Gerželj. Druga težava je nedostopnost obrežja pod steno, zato je pogosto edina pot na morje.

V vaji je sodelovalo 60 pripadnikov številnih služb, vajo pa si je ogledalo skoraj toliko povabljenih gostov iz strokovnih služb zaščite in reševanja. Po vaji je predstavnik družbe Renault Slovenija Rok Istenič predsedniku Gorske reševalne zveze Igorju Potočniku predal ključe dveh vozil dacia duster. Eno vozilo so prevzeli škofjeloški, eno pa postojnski gorski reševalci. Renault jim je vozili oddal v enoletni brezplačni najem. DANIJEL CEK

---