Po brezpotjih v lepši svet
Tržaška policija je pred kratkim končala italijanski del preiskave o tihotapljenju ilegalcev, ki so jo koprski kriminalisti sklenili že aprila. Tožilci iz hrvaškega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu pa so medtem že spisali obtožnico zoper osem osumljencev, ki naj bi bili vpleteni v posel na hrvaškem ozemlju.
Ilegalci se čez mejo prebijajo tudi po gozdnih brezpotjih Foto: Silva Križman
REKA, TRST, KOPER> V teh dneh so tožilci iz hrvaškega urada urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu po končani preiskavi na reško županijsko sodišče vložili obtožnico zoper osem hrvaških državljanov, starih od 22 do 61 let, ki jih bremenijo kaznivega dejanja nezakonitega spravljanja ljudi čez državno mejo.
Tudi v obratno smer
Osumljenci naj bi od novembra lani do aprila letos v različnih hrvaških krajih delovali kot kriminalna združba in skrbeli za tihotapljenje ilegalcev v Slovenijo, Italijo in druge države EU. 45-letna osumljenka naj bi skrbela za nastanitev ilegalcev na območju Opatije, kjer so jih prevzemali sostorilci in jih vozili v neposredno bližino slovensko-hrvaške meje.
Mejo so prečkali peš, izven mejnih prehodov, na slovenski strani pa so jih čakali drugi vodiči in jih spremljali naprej do Italije. Obtoženi naj bi v 12 primerih spravili prek meje 28 ilegalcev. Trojica obtoženih pa naj bi poskrbela tudi za pet tujcev, ki so potovali v nasprotno smer: iz Italije in Slovenije proti Slavoniji. V opisanih primerih naj bi obtoženi zaslužili najmanj 12.240 evrov.
Preiskavo sklenili tudi v Italiji
Tržaški policisti so italijanski del preiskave, ki so jo koprski kriminalisti sklenili aprila, končali sredi avgusta. Kot so pojasnili na tržaški kvesturi, so v času trajanja preiskave aretirali 16 vodičev, še pet pa so jih ovadili. Na seznamu iskanih so bili še vedno trije turški državljani, ki naj bi sodili v sam vrh mednarodne organizacije tihotapcev. Med preiskavo so prestregli 46 ilegalcev in zasegli deset vozil, s katerimi so jih osumljenci prevažali.
Po navedbah tržaške kvesture je akcija Okan, kot so jo poimenovali, trajala poldrugo leto, ves čas pa je potekala v tesnem sodelovanju s policisti iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške ter Eulexom s Kosova. Na italijanskem ozemlju so med drugimi aretirali turška državljana kurdske narodnosti, ki naj bi vodila italijansko vejo organizacije. Ilegalci naj bi proti Italiji potovali na različne načine, in sicer tako po t.i. balkanski poti kot po morju. Organizacija je imela logistične baze v vseh državah, ki so jih ilegalci prečkali. Cena potovanja je za vsakega ilegalca znašala od šest do sedem tisoč evrov.
V Slovenijo peš
Ena od vmesnih postaj je bila, kot so že aprila pojasnili na koprski policijski upravi, tudi Slovenija. Prebežniki so v Slovenijo s pomočjo vodičev prihajali peš, prek zelene meje so jih pospremili na območju Staroda, Jelšan, Babnega polja, Vinice na Dolenjskem in Podlehnika na Štajerskem. Mejo z Italijo so prečkali v okolici Lipice, Krvavega Potoka, Nove Gorice, v Avstrijo pa so prišli prek Karavank. Pot v Italijo in druge države EU so slovenski policisti najpogosteje presekali turškim državljanom in državljanom Kosova. Med njimi so bile tudi ženske in otroci.
Koprski kriminalisti so aprila ovadili tožilstvu 37 osumljenih, in sicer enajst slovenskih državljanov, sedem hrvaških, štiri kosovske, po dva državljana BiH in Črne gore ter srbskega državljana. Storili naj bi 21 kaznivih dejanj. V sklepni akciji so v Sloveniji prijeli štiri osumljence, za šestimi so razpisali iskanje. Nekaj jih je takrat končalo za zapahi.
Glavni organizator posla v Sloveniji naj bi bil 38-letni državljan BiH, zoper katerega so aprila odredili tudi pripor.
Na Kosovu so glavnega organizatorja, turškega državljana, spravili za zapahe že konec lanskega leta, prijeli pa so še štiri osumljene.
Novi organizatorji, novi ilegalci ...
Po poletnem dogajanju sodeč so prijete organizatorje in vodiče hitro nadomestili novi ali pa s posli celo nadaljujejo tisti, ki na sodne postopke čakajo na prostosti. V sedmih mesecih so namreč policisti na slovenskem ozemlju obravnavali 540 ilegalcev, 14 odstotkov več kot lani.
Največ letos, 128, so jih prijeli prav v juliju (v marcu so jih, na primer, 125). To je tudi najvišje število v posameznem mesecu v zadnjih dveh letih. Med prijetimi ilegalci je bilo največ Afganistancev, sledijo pa državljani Somalije in Turčije. Kot ugotavljajo na generalni policijski upravi, se je število ilegalnih prehodov meje v juliju močno povečalo zaradi številnih tujcev, ki samovoljno zapuščajo hrvaške azilne nastanitvene centre. Dogajanje je podobno tudi v avgustu. Sicer pa so slovenski policisti tujim varnostnim organom vrnili 426 tujcev, tuji varnostni organi pa so v Slovenijo vrnili 166 ljudi.
SILVA KRIŽMAN