Ovnu štiri leta in pol zapora

Zagovornik nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada RS Edvarda Ovna Miha Martelanc pričakuje, da se bo Oven pritožil na danes izrečeno obsodilno sodbo, postopek pa tako še ne bo končan.

Prvostopenjsko sodišče je nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada Edvarda Ovna spoznalo za krivega zlorabe položaja pri preprodaji zemljišč v letih 2002 in 2003 in ga obsodilo na štiri leta in pol zaporne kazni Foto: STA
Prvostopenjsko sodišče je nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada Edvarda Ovna spoznalo za krivega zlorabe položaja pri preprodaji zemljišč v letih 2002 in 2003 in ga obsodilo na štiri leta in pol zaporne kazni Foto: STA

LJUBLJANA > Edvard Oven na ljubljansko okrožno sodišče ni prišel, tožilec Luka Moljk pa je zadovoljen, da se je zadeva po “zelo zelo dolgem” postopku končala z obsodilno sodbo.

Prvostopenjsko sodišče je Ovna spoznalo za krivega zlorabe položaja pri preprodaji zemljišč v letih 2002 in 2003 in ga obsodilo na štiri leta in pol zaporne kazni.

Njegov zagovornik je po izreku sodbe dejal, da je bilo iz današnjih razlogov obrazložitve sodišča slišati, da je sodišče temeljijo na indicih glede dogovarjanja obtoženih, in ne na dokazih. “Čudi me edino to, da je sodišče ob izvedenskem mnenju in odločbah Davčne uprave RS izreklo, da je plačan DDV tudi protipravna premoženjska korist,” je poudaril.

Na vprašanje, zakaj se nekdanji direktor stanovanjskega sklada ni udeležil izreka sodbe, pa je Miha Martelanc dejal, da je bil Oven ves čas aktiven na vseh obravnavah in ni nikoli izostal, današnja udeležba na razglasitvi pa ni bila nujna.

Nekdanjega direktorja sklada je tožilstvo preganjalo zaradi zlorabe položaja pri preprodaji 24.183 kvadratnih metrov velikih zemljišč. Sklad je od družbe Etaline Zdravka Strmčnika takrat za 5,7 milijona evrov kupil zemljišči, za katera je Etaline pred tem plačala 3,6 milijona evrov.

Strmčnik, ki je bil obsojen na štiri leta zaporne kazni, po izreku kazni sodbe ni želel dajati izjav. Pričakovanje, da se bo zadeva nadaljevala na višjem sodišču, pa je ob izreku sodbe izrazila tudi predsednica senata Lea Habjanič.

Moljk pa je ocenil, da je tožilstvo uspelo dokazati, da posel, s katerim je stanovanjski sklad kupil zelo odmaknjena zemljišča, ki so bila relativno draga in niso v ničemer prispevala k zadovoljevanju potreb sklada, ni bila ponesrečena odločitev ampak dobro organizirano kaznivo dejanje.

“Pri tej zgodbi je zelo žalostno, da je bilo vse skupaj storjeno na škodo javnih sredstev,” je poudaril. Sklad bi namreč za 5,7 milijona evrov po takratnih cenah lahko zgradil okoli 4400 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, kar pomeni 90 dvosobnih stanovanj, je dejal tožilec. Poudaril je, da je bila glavna naloga sklada namreč priskrbeti stanovanja za mlade družine, denar pa se je namesto tega prelil v žepe oseb, ki so že tako imeli dovolj denarja.

Na vprašanje, ali se mu zdi dosojena kazen visoka, je Moljk dejal, da je ta po njegovi oceni popolnoma ustrezna.

“To dejanje je precej odmaknjeno, res je od tega že 12 let. In verjetno je bilo to tudi upoštevano pri izreku, saj z odmikom dejanje izgublja na potrebi po kaznovanju, vsaj če oseba vmes ni storila novih kaznivih dejanj,” je dejal.

Današnja sodba po njegovem mnenju sicer pošilja sporočilo storilcem vseh najbolj prefinjenih oblik gospodarskega kriminala.

Dokazovanje takšnih dejanj je, kot je ocenil, izreden izziv, saj je bilo predstavljenih več okoliščin, za katere so zagovorniki trdili, da gre zgolj za indice. “Pričakovati, da bo njun dogovor notarsko overjen pred petimi pričami je iluzorno,” je dejal.

Med močnejšimi indici je izpostavil, da je družba Etaline mesec pred nakupom zemljišč pridobila posojilo za nepremičnine pri Factor banki brez “dobrih” zavarovanj. Posojilo pa je bilo pridobljeno zgolj za en mesec. “Če ima nekdo dejansko namen graditi nepremičnine, potem si z enomesečnim posojilo nima kaj pomagati,” je dodal.

STA


Najbolj brano