Brane Gorše ostaja v priporu

Za Branetom Goršetom so še eni prazniki za zapahi koprskega pripora. Po obsodbi na deset let zapora in podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe sta Gorše in njegov zagovornik vložila pritožbi na višje sodišče v Kopru, a ju je to pred dnevi zavrnilo. Tako nekdaj ugledni odvetnik in stečajni upravitelj do nadaljnjega ostaja v priporu.

KOPER > Brane Gorše, ki je bil v zadevi Hidro sredi prejšnjega meseca obsojen na deset let zapora in na 50.000 evrov denarne kazni, je na višje sodišče v Kopru vložil pritožbo na podaljšanje pripora. Senat mu je namreč po razglasitvi sodbe pripor, v katerem je od lanskega februarja, podaljšal do pravnomočnosti sodbe. Medtem pa je Gorše v koprskem priporu le dočakal novico o tem, da ga je ljubljansko višje sodišče oprostilo v zadevi HKS Sicura.

Ponovitvena nevarnost in begosumnost

V pritožbi na sklep o priporu je med drugim zapisal, da se je sodišče pri podaljšanju pripora zaradi ponovitvene nevarnosti sklicevalo tudi na kazenski postopek v Ljubljani. Po njegovem neutemeljeno, kar je potrdila oprostilna sodba višjega sodišča v Ljubljani, ki je do obtoženega prišla le nekaj dni po obsodbi v Kopru. Gorše je prepričan, da je bilo koprsko sodišče že ob razglasitvi sodbe seznanjeno z oprostilno sodbo ljubljanskega višjega sodišča in da se je zato tako mudilo z dokončanjem postopka.

Sodišče begosumnost, zaradi katere je podaljšalo pripor, utemeljuje tudi s tem, da naj bi Gorše pridobil več kot dva milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Gorše v pritožbi to ponovno zanika, hkrati pa dodaja, da sodišče po drugi strani trdi, da je bil denar iz stečajne mase z avstrijskega računa BS Faktor nakazan neznano kam.

“To ne vzdrži resne presoje, saj se sredstva na bančnem računu ne morejo skriti, to izhaja že iz listin v sodnem spisu,” pojasnjuje Gorše. Iz prometa na tem računu ne izhaja, da bi bil denar nakazan na njegov račun, temveč naj bi šel na račun družbe SAS, ki naj bi bila glede na listine v spisu v lasti soobtožene Stajke Skrbinšek. Gorše sodišču očita, da namerno ni počakalo na listine iz Avstrije, ki bi razkrile promet na računu SAS. A ob tem pozabi, da so tudi njegovi odvetniki sodišče pred tem spraševali, koliko časa namerava še čakati na te dokumente.

Višjemu sodišču sta Gorše in njegov zagovornik predlagala, naj pripor odpravi oziroma ga nadomesti s hišnim priporom ali pa sprejme ponujeno varščino (v obliki hipoteke na treh nepremičninah v lasti njegovih sorodnikov).

Pritožbi sta neutemeljeni

Višji sodniki so obe pritožbi zavrnili kot neutemeljeni. Dejstvo, da je višje sodišče v Ljubljani Goršeta oprostilo v zadevi HKS Sicura, po njihovi oceni v tem primeru ni ključno, četudi je prvostopenjski senat to omenjal v sklepu o podaljšanju pripora. Sodišče je namreč o ponovitveni nevarnosti sklepalo tudi na podlagi drugih okoliščin, denimo obtoženčevi vztrajnosti, številu dejanj, dolgotrajnem in kontinuiranem izvrševanju kaznivih dejanj (od leta 2006 do leta 2010). Višji sodniki se strinjajo s senatom okrožnega sodišča tudi v oceni, da je še vedno podana begosumnost, torej da bi lahko Gorše pobegnil in se izognil kazenskemu postopku oziroma izvršitvi kazni.

Goršetu odgovarjajo, da dejstvo, kam je bil nakazan denar z računa v Avstriji, za ugotavljanje begosumnosti ni pomembno. Sodišče je namreč ugotovilo, da si je Gorše protipravno pridobil premoženjsko korist v višini 2,2 milijona evrov, ki ni bila povrnjena. Gorše sicer trdi, da ni pridobil protipravne premoženjske koristi, a višji sodniki dodajajo, da je to le njegova dokazna ocena, ki na podaljšanje pripora nima vpliva. SP

---