“Pritiskov v to ali drugo smer ni bilo”

V prihodnjih dneh bo po 34 letih policijsko uniformo slekel direktor novogoriške policijske uprave Alojzij Mohar. Severnoprimorske policiste je vodil sedem let. Po njegovih besedah se občani v teh krajih lahko počutijo varne.

“Število kaznivih dejanj se ne povečuje, prekrškov zoper javni red in miru je manj, tudi na področju prometne varnosti se razmere izboljšujejo, čeprav s podatki ne moremo biti povsem zadovoljni. Nekomu, ki so mu vlomili v stanovanje, pa čeprav so storilca prijeli in mu vrnili ukradene predmete, je težko povrniti občutek varnosti, ki ga je imel do takrat,” poudarja Mohar, ki odhaja v pokoj.

“Ko sem začel kot miličnik, smo bili bolj prisotni med ljudmi kot danes, ko je tega tudi zaradi kadrovskih ali operativnih zadev vse manj. Prav zato poskušamo okrepiti vlogo vodje policijskega okoliša, da bi bil res neposredna vez med ljudmi in policijo.”

> V zadnjih letih so policisti dregnili v marsikatero pomembno primorsko podjetje, ki je rezalo kruh številnim domačinom. Ste bili zaradi tega deležni pritiskov politike, gospodarstva …?

“Gospodarska kriminaliteta je ena izmed prioritet tudi na naši policijski upravi. V preteklih letih smo, recimo, imeli v kriminalistični preiskavi dva takšna gospodarska sistema, Primorje in Mip. Ugotovitve kažejo, da ni šlo za napačne poslovne odločitve, temveč za kriminalna ravnanja. Upam, da bosta primera dobila ustrezen epilog na sodišču. Glede na to, da je to ena izmed prioritet, moram poudariti, da kakšnega posebnega pritiska v to ali drugo smer ni bilo. Zadeve smo poskušali čim prej končati. Gre za velika podjetja, za pregled dokumentacije in računalnikov je potrebno veliko časa. Zaradi obsežnosti preiskave ni mogoče zaključiti v enem mesecu, v takih primerih gre običajno za večmesečno ali celo večletno preiskavo, kar se je pokazalo tudi v obeh omenjenih primerih.”

> Je potem večji pritisk javnosti, ki pričakuje, da se bodo takšne preiskave hitro končale?

“Problem je po mojem mnenju v zakonodaji, ki tega ni preprečila že vmes. Zadeva je bila speljana do konca, podjetje je šlo v stečaj, ljudje so šli domov. Če bi bili zagotovljeni ustrezni kontrolni mehanizmi, da odgovorni v podjetjih takšnih ravnanj sploh ne bi mogli narediti, potem do stečaja najbrž ne bi prišlo.”

> V preteklosti so se v javnosti večkrat pojavljale razne anonimke, ki so opozarjale tudi na nepravilnosti v vaših vrstah oziroma na vaši upravi, v zadnjem času pa tega skorajda ni več.

“Res je, v zadnjem času anonimk skorajda ni. So še, pojavijo se vsake toliko časa. Ko se sprašujemo, zakaj se pojavljajo, ugotavljamo, da so razlogi nepoznavanje, nerazumevanje ali slabe informacije. Pri obvladovanju težav v naših kolektivih je pomembno, da poskušamo z odkritim pogovorom, z razumevanjem reševati zadeve in omogočiti, da vsak, ki ga kaj žuli, to tudi pove. Tako se lahko anonimk rešimo. Dejstvo pa je, da se tega v popolnosti ne bomo mogli nikoli rešiti, pa naj gre za pisanja glede policijske uprave kot tudi glede zunanjih institucij. Pomembneje bi bilo, da ljudje izpostavijo probleme na ustreznem mestu in da jih poskušamo rešiti. Tak bo napotek tudi za naprej.”

Napovedujejo se kadrovske težave

> Kakšna je dediščina, ki jo zapuščate novemu direktorju? Kako je s kadrovsko zasedenostjo?

“Ko govorim o dediščini, težko rečem, da zapuščam kakšno dediščino. Vse kar smo naredili, smo naredili skupaj z ožjimi sodelavci in z vsemi policisti. To je delo, ki ga lahko pokažemo tudi javnosti, s tem bodo zagotovo tudi nadaljevali. S kadrovsko zasedenostjo ne moremo biti zadovoljni. Konec julija nas bo na policijski upravi 316, od tega 247 s statusom policista in 86 administrativno tehničnega osebja. Letos bo imelo pogoje za upokojitev še 17 policistov. Tako da bo v naslednjem letu kadrovska težava kar velika. Ni videti, da bi bilo na obzorju kakšno novo zaposlovanje, ampak prej pritiski v smislu upokojevanja vseh, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Težave so, finančnih sredstev vedno primanjkuje. Vozni park se stara. Zaščitna oprema, ki jo policisti vsakodnevno potrebujejo pri svojem delu, je zastarela. Na tem področju bo potrebno še kar nekaj narediti.”

> Občani v določenih okolji vse redkeje videvajo policiste.

“Res je, a z raznimi oblikami dela poskušamo zagotavljati, da smo prisotni, kjer se le da. V zadnjih letih je res manj policistov, ki bi peš opravljali opazovalno službo. V bodoče bo naše delo vse bolj v problem usmerjeno delo. Tam, kjer se bodo pojavili problemi, bomo z maksimalnim angažiranjem večjih sil poskušali doseči več. Letos smo na področju prepovedanih drog organizirali manjšo skupino policistov, ki se je intenzivno ukvarjala samo s preprečevanjem ulične preprodaje. Pri tem smo bili dokaj uspešni, v veliki meri smo dosegli, da se prepovedane droge ne prodajajo več v bližini osnovnih in srednjih šol. Zavedamo pa se, da tovrstne problematike nikoli ne bomo mogli povsem izključiti. Omenjena skupina deluje predvsem v Novi Gorici, kjer je ta problematika največja, pa tudi na Ajdovskem in na območju drugih policijskih postaj, kjer je to potrebno.”

Včasih smo bili bolj prisotni med ljudmi

> Kako se je v zadnjih letih spremenila vloga policista?

“Vloga policista se je res močno spremenila. Ko sem začel kot miličnik, smo bili bolj prisotni med ljudmi kot danes, ko je tega tudi zaradi kadrovskih ali operativnih zadev vse manj. Prav zato poskušamo okrepiti vlogo vodje policijskega okoliša, da bi bil res neposredna vez med ljudmi in policijo. V prihodnosti bomo morali še nadgraditi preventivne aktivnosti, ki jih izvajamo, prav tako sodelovanje z lokalno skupnostjo, redarskimi službami in zasebnimi varnostnimi službami, da bomo skupaj lahko zagotavljali primerno varnost.”

> Je bil padec meje z Italijo oziroma Evropsko unijo nov izziv za vašo policijsko upravo? So se uresničile napovedi, da bo padec meje k nam pripeljal tudi oblike kriminala, ki ga še pred nekaj leti nismo poznali?

“Po letu 2007 je bilo precej govorjenja, da bo takšnega kriminala bistveno več. Zadeve smo zato spremljali. Leta 2008 ni bilo večjega porasta, v letih zatem pa smo zaznali nekaj primerov čezmejne kriminalitete. Bilo je več napadov na bankomate, imeli smo nekaj uličnih ropov, nazadnje tudi primere poskusov umora v parku pri novogoriški avtobusni postaji. Če pa gledamo v kontekstu skupnega števila kaznivih dejanj v vseh teh letih, moram reči, da je število kaznivih dejanj vsa leta približno enako, giblje se okoli 2500 kaznivih dejanj na leto. Zaradi vstopa v schengenski prostor problematika ni posebej narasla niti ni posebej obremenjujoča.”

> V povezavi s sosednjo državo se pogosto omenja prostitucijo. Pred kratkim je NPU razkril združbo, ki je delovala tudi na Goriškem. Nekateri so ob tem očitali policiji, da je za to, da se prostitucija dogaja v določenem lokalu, vedela že zelo dolgo.

“Prostitucija na našem območju obstaja, tako kot tudi drugod. Znani so nam lokali, kjer se to dogaja. Dejstvo pa je, da je za dokazovanje teh kaznivih dejanj potrebno nekoliko širše operativno delo, običajno je potrebno uporabiti prikrite preiskovalne ukrepe. Preiskave trajajo več mesecev. Daleč od tega, da policija na tem področju ne bi delala, naloge izvajamo in jih bomo tudi v prihodnje. Res pa je, da ko pride do končne realizacije in se pove nekatere podatke, se med ljudmi pojavi občutek, da se na tem področju ne dela. Sama prostitucija ni prekršek niti kaznivo dejanje. Preiskujemo zvodništvo in kazniva dejanja trgovine z ljudmi, saj so žrtve običajno državljanke vzhodnoevropskih držav.”

Primorska policijska uprava bi bila izredno velika

> Občasno se pojavijo ideje, da bi na območju Primorske nastala velika primorska uprava. Kako ocenjujete takšne zamisli?

“Osebno nisem navdušen. Mislim, da je toliko različnih značilnosti, zaradi katerih to ne bi bilo to dobro. Poleg tega bi bila to po površini izredno velika uprava, razdalje med posameznimi kraji bi bile zelo velike. Ko bo država sprejela model regionalizacije in če se bo odločila za enotno primorsko regijo, pa je pričakovati, da bo nastala ena policijska uprava.”

> S kakšnimi občutki zapuščate policijo?

“Odhajam s pozitivnimi občutki. Po eni strani čutim neko olajšanje, neko razbremenitev. Po drugi strani sem hvaležen tej instituciji, da mi je omogočila, da sem 34 let opravljal vsa dela, v tem času sem prehodil ves karierni sistem od navadnega miličnika, policista, do komandirja policijske postaje, nazadnje do direktorja uprave. V tem času sem končal pravno fakulteto, spoznal sem, kaj pomeni privrženost poklicu policista. Mogoče smo včasih pogrešali več in boljšo opremo, boljšo zakonodajo, ampak smo to kompenzirali. Končujem neko obdobje in vstopam v drugo. Zmeraj ko kam greš, se zaprejo neka vrata, vendar se hkrati odprejo druga.”

SIJAN PRETNAR


Najbolj brano