“Grozno je, ko veš, da se boš zaletel”

Mineva šest let in pol od prometne nesreče na avtocesti pri Postojni, v kateri je umrla tedaj 36-letna italijanska policistka. Tožilstvo krivdo za povzročitev smrtne prometne nesreče pripisuje voznici reševalnega vozila, 28-letni Andreji V., ki krivde ne priznava. Na sojenju je že nastopilo nekaj ključnih prič.

NOVA GORICA > Na novogoriškem okrožnem sodišču se je začelo sojenje mladi reševalki. Obtožnica jo bremeni povzročitve smrtne prometne nesreče, 28-letna Andreja V. pa pravi, da očitanega dejanja ni storila.

V svojem zagovoru je obtoženka povedala, da je bila tistega dne na sežanski reševalni postaji zadolžena za nenujne prevoze v Ljubljano. Tako se je na pot s specialnim reševalnim vozilom odpravila z dvema onkološkima bolnikoma.

Deževalo je že od jutra, zato so bile vozne razmere slabe. Zaradi močnega dežja in brisalcev, ki so delali z največjo hitrostjo, ni bilo mogoče voziti s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro. V bližini počivališča Studenec je začela nenadoma padati sodra, ki se je začela nabirati tudi na cestišču. Kljub slabi vidljivosti naj bi obtožena pred seboj videla vse - večje terensko vozilo na prehitevalnem pasu in tovornjak na voznem pasu, odstavni pas naj bi bil prazen.

Ko je začela zmanjševati hitrost, naj bi izgubila stik s cesto, začelo jo je zanašati v desno. S sprednjim levim delom vozila naj bi se nato zaletela v zadnji desni del tovornega vozila. Po trku jo je odbilo v ograjo, po kateri naj bi nato drsela še nekaj metrov. V vozilu je ostala vse do prihoda gasilcev, ki so jo rešili iz močno poškodovanega reševalnega vozila, utrpela pa je hude poškodbe obraza in drugih delov telesa.

“Spominjam se vsega. Vidljivost je bila tolikšna, da se spomnim tovornjaka pred seboj in praznega odstavnega pasu,” je povedala 28-letnica. “Grozno je, ko veš, da se boš zaletel, in ne moreš pri tem ničesar storiti. Če bi se dejansko zaletela v fiat seicento, kot je zapisano v obtožnici, odvetnika ne bi potrebovala. Ne morem pa priznati nečesa, česar nisem storila,” je dejala ob koncu svojega zagovora. “Vozila sem s hitrostjo sto kilometrov na uro, ker se več ni dalo.”

Obtoženka je še povedala, da je skušala na cesti reagirati najbolje, kolikor je bilo v takšnih razmerah mogoče. Vozila oškodovanke ni opazila. Šele kasneje, ko so jo oskrbeli reševalci, so ji povedali, da naj bi se v bližini zgodila še ena prometna nesreča s smrtnim izidom.

Mimoidoči voznik, sicer član civilne zaščite bolničarjev, je povedal, da je tistega dne priskočil na pomoč poškodovanim v štirih udeleženih vozilih. Ocenil je, da je v najslabšem stanju prav nezavestna Italijanka, ki naj bi jo na dežju oživljal 25 minut in jo nato predal reševalcem. Ti so z EKG napravo ugotovili, da je ponesrečenka še pri življenju, a je kmalu zatem zaradi hudih poškodb umrla.

Njena mati, ki se je z njo peljala v ljubljanski vodni park Atlantis, naj bi zaradi udarca ob trku izgubila zavest in se ne spominja dogajanja do prebujenja v bolnišnici. Priča, tudi nagrajena z državnim odlikovanjem za reševanje na cestah, je ob tem povedala, da je mati ponesrečenko ves čas oživljanja božala po laseh in jo klicala po imenu. “Tega dne se je zgodil zelo žalosten splet okoliščin. Fantje iz vozila, ki naj bi bilo tudi udeleženo v nesreči, mi niso želeli pomagati pri oživljanju. K sreči se je od nekod pojavil Darsov delavec,” je bil ilustrativen reševalec, ki je naključno pripeljal mimo.

Pripovedi zaslišanih prič, ki so bile tako ali drugače udeležene v prometni nesreči, niso enake, k čemur je zagotovo botrovala tudi časovna oddaljenost dogodka. Slika naj bi postala jasnejša že naslednji teden na nadaljevanju sojenja, ko bo senat predvidoma zaslišal izvedenca cestnoprometne stroke.

ANA CUKIJATI

---