Mavrični teden štirih letnih časov

Minuli teden, pravzaprav samo trije dnevi in pol, je na idrijskih planotah poskrbel za “razstavo” vseh letnih časov. Začelo se je s soncem, vetrom in nabiranjem regrata, nadaljevalo z umiritvijo, dežjem, “poletnim” grmenjem, neprebojno “jesensko” meglo in zaključilo z gostim sneženjem. Vmes sta, menda za srečo, razveselila popolna mavrična loka.

Odboj sončnih žarkov v dežnih kapljicah je nad Slovenijo minuli 
teden pričaral mavrico.  Foto: Saša Dragoš
Odboj sončnih žarkov v dežnih kapljicah je nad Slovenijo minuli teden pričaral mavrico.  Foto: Saša Dragoš

GODOVIČ > Marec oziroma nekdaj lepše imenovan sušec, ker se je zemlja začenjala sušiti, je letos moker. Nekaj pomladnega veselja na razcvetelih travnikih je med dežjem omogočilo nabiranje regrata. Potem pa je minuli teden med torkom in petkom poskrbel za mavrično predstavo preostalih treh letnih časov - od “poletnega” groma in strel, goste “jesenske” megle do petkovih snežink. V sobotno jutro je prebudil z gostim sneženjem.

Če sušca grmi ...

Ko so bili zdravilni regrat, čemaž in trobentice v shrambah, sta se v brezvetrnem torku menjala dež in sonce, Naposled sta “nastopila” skupaj in je pošteno, tako kot največkrat poleti, grmelo. Kmetje, ki pomnijo ljudske reke, so se razveselili. “Če sušča grmi, dobra letina sledi,” pravi rek, ki se je menda v minulih časih največkrat uresničil. Tokrat pa je, med drugim oznanil, da nekdaj močno grmenje v marcu ni bilo nič posebnega. Reku, ki pravi “Če je sušca zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila,” so takoj postavili ob bok tistega, ki zagotavlja, “kolikor sušca megle, toliko poleti dežja gre.”

Ob sto odstotni vlažnosti je gosta, največkrat jesenska, megla, klicala k rezanju. Še prej, ko sta se sočasno prerivala sonce in dež, pa sta se v vodnih kapljicah čez nebo razpela loka s popolnima spektroma barv.

Mavrica za vse, sneg le za “izbrane”

Mavrico, za srečo, kot so ponovno modrovali kmetje in še ezoteriki z njimi ter razstavo letnih časov, je imel na voljo dobršen del Slovenije. Zakaj so zimske snežinke na mednarodni dan žena obdarile le redke kraje na nižjih planotah pod zasneženimi gorami, ni povsem jasno.

Čeprav je v soboto prebudilo gosto sneženje, snega na Idrijskem ni padlo dovolj, da bi lahko pognali edini primorski občasno še živi smučišči - Bor na Črnem Vrhu nad Idrijo in Cerkno na Črnem vrhu nad Novaki. Temperature malenkost nad lediščem dopolnitve s kompaktnim snegom ne omogočajo.

Navsezadnje je sušec čas za nabiranje regrata in z njim regeneracijo ljudi. Zato so na Idrijskem prepričani, da jim je snega nasulo - na vremenskih postajah v Zadlogu in Vojskem so ga namerili 15 centimetrov, ker so prekaljeni z zapravljanjem denarja za pluženje. Vremenska napoved, ki ponovno meri v pomlad in poletje, potrjuje, da so v soboto splužili nekaj deset tisoč evrov na škodo veliko nujnejših opravil.


Najbolj brano