Posledice so ostale, čeprav je šla gnojnica naprej

Voda, onesnažena z gnojnico, ki je pred dobrim tednom iztekla iz enega od zbiralnikov na kmetiji Žgajnar, je bila včeraj na Planinskem polju. Sreča v nesreči je poskrbela, da je Postojnsko jamo konec minulega tedna dosegla že dovolj razredčena in nasičena s kisikom. Onesnaženi potok Koretan pa bodo morali ribiči spet “oživljati”.

POSTOJNA > “Zdaj lahko rečemo, da smo jo kar dobro odnesli. Toda zdaj je čas, da se resnično zavemo, da je človeška ribica dolgoživo bitje. Onesnaževanja se v njenem telesu nalagajo. Če se tega ne bomo lotili s sistemskimi spremembami, torej spremembami načina gnojenja ali območij, kjer je to dovoljeno, potem tvegamo, da bomo onesnaževanje - to vendarle nekje pristane - nalagali v dolgoživo bitje, ki živi sto let. S tem skrajšujemo življenjsko dobo človeške ribice. Če bo tako, nas ta zgodba čisto nič ni naučila,” je črto pod onesnaženjem, do katerega je na Postojnskem prišlo pred dobrim tednom, potegnil predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.

Voda je že dobro nasičena s kisikom

Onesnažena voda je v Postojnsko jamo vstopila v petek, nato je prešla v Planinsko jamo. “Pulz onesnaženja je že šel skozi jame. Ravnokar sem bil v Planinski jami in tam se je že precej sčistilo, ni videti umazane vode in madeža. Ta zdaj potuje naprej oziroma je na Planinskem polju,” je stanje včeraj zgodaj popoldne povzel dr. Janez Mulec iz Inštituta za raziskovanje krasa. “Voda je že kar dobro oksigenirana, torej nasičena s kisikom. Kot sem sledil, je bila nasičenost s kisikom blizu maksimalne, nad 90 odstotki. Tudi pretok je v redu, je pa že v upadanju,” je povedal. Dobra nasičenost s kisikom je včeraj veljala za vse merilne točke.

Marjan Batagelj

predsednik upravnega odbora Postojnske jame

“Zdaj lahko rečemo, da smo jo kar dobro odnesli. Toda zdaj je čas, da se resnično zavemo, da je človeška ribica dolgoživo bitje. Onesnaževanja se v njenem telesu nalagajo.”

Posledice izlitja gnojnice iz enega od bazenov na kmetiji Žgajnar pa bodo še dolgo prisotne zlasti v potoku Koretan. Dolvodno od onesnaženja so ribiči iz potoka pobrali okoli 25 kilogramov poginulih rib. “Mislim, da je v Koretanu umrlo vse, kar je navzdol od onesnaženja. V Nanoščici so se pa po mojem ribe umikale, kisik je bil na meji preživetja vsaj za ciprinidne vrste,” je pojasnil Martin Miklavec, predsednik Ribiške družine Postojna. Na šestem kilometru od onesnaženja, pri Cenetovem mlinu pod vasjo Hrašče, so ribe dobesedno hlastale za zrakom, skakale čez jez.”

Morda je nizka temperatura vode omogočila, da se je v njej zadržalo več kisika in so ribe preživele, sklepa Miklavec. “Če bi se to zgodilo poleti, bi poginilo vse do Pivke.”

Janez Mulec

Inštitut za raziskovanje krasa

“Voda je že kar dobro oksigenirana, torej nasičena s kisikom. Kot sem sledil, je bila nasičenost s kisikom blizu maksimalne, nad 90 odstotki.”

Ribiče v prihodnjih letih čaka veliko dela za vnovično vzpostavitev ugodnega bivalnega okolja za ribe. “V Koretan bo treba gotovo spet naseliti ribe, ampak zdaj bo treba še kakšno leto počakati, da se spremeni rečno dno. Dno je zdaj polno mulja in vsa bitja, ki so na tleh - črvički, polžki, rakci ..., so pomrla.” Sloje mulja, ki so na tleh, mora odnesti voda oziroma prerasti novo vodno rastlinje. “Ko se bo vzpostavil nov ekosistem, bomo lahko dodajali ribe,” je povedal Miklavec. Mehansko čiščenje dna pa ne pride v poštev; s takšnim posegom bi poškodovali še okolico in naredili več škode kot koristi, meni Miklavec.

Martin Miklavec

predsednik Ribiške družine Postojna

“V Koretan bo treba gotovo spet naseliti ribe, ampak zdaj bo treba še kakšno leto počakati, da se spremeni rečno dno. Dno je zdaj polno mulja in vsa bitja, ki so na tleh - črvički, polžki, rakci ..., so pomrla.”

---