Čas je še vedno ploščat krog

Četrta sezona Pravega detektiva, prvič brez njenega “očeta” Nica Pizzolatta in pod režisersko ter scenaristično taktirko Mehičanke Isse López, je s spretno kombinacijo elementov nadnaravnega in upora nevidne margine, ki vzame pravico v svoje roke, vnesla svež, ženski zagon antologijski franšizi Pravi detektiv.

Nic Pizzolatto v četrti sezoni nastopa samo kot izvršni producent in kot ne najbolj navdušeni dežurni kritik zadnje sezone na družbenih omrežjih. Glavne vajeti je HBO zaupal dokaj neznani režiserki Issi López (Tigers Are Not Afraid), ki je stavila na zmagovalni antagonistični recept prve sezone - racionalni Marty (Woody Harrelson) in bolj “nadzemeljski” Rust (Matthew McConaughey) - , toda z žensko kombinacijo detektivk.

Vodja policijske postaje v izmišljenem kraju Ennis na Aljaski Liz Danvers (prvi in zelo prepričljivi skok igralske veteranke Jodie Foster v svet televizijskih nadaljevank po letu 1975) je hladna, sistematična preiskovalka, ki neprestano išče prava vprašanja v iskanju motivov. Po spletu okoliščin se ji v preiskavi zagonetnega primera smrti šestih znanstvenikov s tamkajšnje raziskovalne postaje pridruži Evangeline Navarro (tudi prepričljiva Kali Reis, sicer nekdanja svetovna prvakinja v boksu), ki predstavlja njen protipol. Navarro, ki po materi izvira iz teh krajev, ima namreč močno vez s temačno in nepojasnjeno duhovno dediščino, ki prežema to odmaknjeno območje. Obe se, kot Rust in Marty, spopadata še z lastnimi demoni in nezaceljenimi travmami, pred tem primerom pa si nista bili niti blizu zaradi nerešene preiskave smrti mlade aktivistke Annie K. A stari in novi primer ju v nadaljevanju še kako zbliža.

“Vse povezave s spiralo kot simbolom kulta Rumenega kralja, pedofilijo, korporacijo Tuttle in drugimi nastavki iz prve sezone ostanejo nerazjasnjene.”

Odličen preobrat, toda ...

Zakaj je četrta sezona po ne najbolje sprejetima drugi in tretji sezoni franšizi vdahnila nov zagon in svežino? Predvsem zaradi številnih elementov nadnaravnega, s katerimi je zadnja sezona vseskozi spretno in vse do konca nedoločno posejana, in samega razpleta zgodbe s prepričljivim in pronicljivim feminističnim preobratom. A oboževalci s(m)o ostali brez odgovorov na številne povezave s prvo sezono, ki jih je López še posebej v prvih delih nanizala kar nekaj.

Torej, vse povezave s spiralo kot simbolom kulta Rumenega kralja, pedofilijo, korporacijo Tuttle in drugimi nastavki iz prve sezone ostanejo nerazjasnjene. López je za nameček pustila le “dražilnik”. V zadnji epizodi namreč preživeli znanstvenik med izpraševanjem Danversove in Navarrove izusti že “ponarodeli” in večno intrigantni Rustov stavek: “Čas je ploščat krog”. Glede na številne naštete povezovalne elemente bi bilo sicer pričakovati še nekaj razvoja zgodbe na tem področju, a na koncu smo dobili le prej omenjeni famozni stavek in da na Aljaski prosto vandra naokoli ne samo pokojni Rustov oče, ampak še marsikatera druga duša. Skratka, zdi se, da je López te elemente le pragmatično izkoristila za to, da bi laskala oboževalcem prve sezone, ki pa jih je nato žejne peljala čez vodo. Je pa po drugi strani, to ji je treba priznati, sestavila zelo logičen in prepričljiv konec, ki “jaha” na aktualnem valu emancipatornih tematik. Zadnjo sezono si je sicer ogledalo skoraj 13 milijonov ljudi in je najbolj gledana sezona Pravega detektiva doslej. HBO je pred dnevi potrdil peto sezono in Issi López nov “mandat”.

---