Tržaški Slovenci. Zgodba nekoč največje slovenske urbane skupnosti

Pri izdaji knjige o slovenski narodni skupnosti v Trstu avtorja prof. dr. Milana Bufona, ki je izšla v zbirki Razsežnosti slovenstva, so združili moči Slovenska matica, Annales ZRS, Založništvo tržaškega tiska in Slovenski raziskovalni inštitut (Slori).

Prof. dr. Milan Bufon s tem delom nadaljuje in končuje raziskavo o sobivanju, prepletanju in zlitju ljudi, kultur in jezikov na Tržaškem, ki jo je začel s knjigo Ethnos in topos - Družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015 (Slovenska matica, Annales ZRS, 2020). V njej je na primeru trinajstih izbranih podeželskih naselij v okolici Trsta opravil pregled spreminjanja etnične in družbeno-ekonomske strukture nekoč docela slovenskega ruralnega obmestja v modernem obdobju, ko so se v ta prostor pričeli širiti mestni vplivi in se je vanj od 90. let prejšnjega stoletja “razlilo” rastoče število pretežno italijansko govorečih meščanov. Tudi samo mesto je v tem času doživelo korenito preobrazbo, če upoštevamo razmerje med mestnim središčem ter nekdaj skoraj povsem slovenskimi predmestnimi naselji in mestu najbližjimi vasmi, ki so se že ob koncu avstrijske dobe začele v družbenem, etničnem in urbanem pogledu integrirati v hitro rastoče tržaško urbano okolje.

Monografija poskuša podati pregled kompleksnosti mestnega družbenega razvoja. V družbeno-kulturnem pogledu je posebna pozornost namenjena slovenski narodni skupnosti v Trstu in slovensko-italijanskim odnosom v njem, tej vidiki pa so dopolnjeni še z analizo družbeno-ekonomske transformacije pretežno slovenskih predmestij ter posebej za potrebe pisanja te knjige opravljenimi raziskavami. Prvič doslej so bile v celoti pregledane v tržaškem občinskem arhivu hranjene izvirne popisne pole, preko katerih je avtor opravil kritično presojo revidiranega popisa iz leta 1910. Tako je ugotovil, da je bilo dejansko število Slovencev v Trstu še opazno večje od tistega, ki ga je prikazal revidirani popis in je v očeh italijanskih proučevalcev predstavljal "maksimalni" obseg slovenske mestne skupnosti. Avtor je nato ocenil gibanje števila tržaških Slovencev v teku turbulentnega 20. stoletja ter v luči spreminjanja političnih meja po prvi in drugi svetovni vojni, sedanje stanje pa analiziral na podlagi splošne javnomnenjske raziskave med tržaškim prebivalstvom in ankete, ki jo je sam izvedel med pripadniki ene generacije tržaških Slovencev.

Po mnenju recenzenta prof. dr. Alekseja Kalca je monografija “temeljno delo o podobi slovenskega Trsta od desetletij pred prvo svetovno vojno do današnjih dni. Z izvirno uporabo zgodovinskih virov in z neposrednim opazovanjem stvarnosti v njeni celoti in po posameznih mestnih in predmestnih okrajih je avtor izrisal njene številne strukturne poteze in spremembe v teku časa in pod vplivi zgodovinskega dogajanja. Delo je inovativen prispevek ne samo v okviru slovenske družboslovne in humanistične znanstvene produkcije, ampak tudi na ravni mednarodnih študij o Trstu, med katerimi, kljub velikemu obsegu, še ni del, ki bi ponujala tako vsestransko in natančno sliko urbanega fizičnega prostora in njegovega družbenega tkiva.”

Druga recenzentka, dr. Zaira Vidau, pa je o delu zapisala, da “predstavlja temeljno znanstveno delo s področja proučevanja urbanih manjšinskih skupnosti, ki v tako metodološko celoviti obliki ni bilo še opravljeno niti na krajevni niti na evropski ravni. V njej avtor analizira spreminjajoč se družbeno-ekonomski položaj in socialno strukturo Slovencev v Trstu ter opredeli različne faze asimilacije slovenskega življa v tržaški 'melting pot'. Prvi del zaobjema družbeno-politični prikaz slovenske prisotnosti v Trstu skozi prizmo ponovne interpretacije popisa iz leta 1910. Drugi del pa pojem tržaškega slovenstva na temelju izvirnih raziskovalnih podatkov prikazuje v sklopu sodobne mobilne družbe kot raznoliko spojino kulturnih in jezikovnih elementov in izvora, samo-opredeljevanja in večplastne pripadnosti.”

---