V Mestni galeriji Nova Gorica razstavlja Alessandra Lazzaris

Z razstavo goriške ustvarjalke Alessandre Lazzaris, naslovljeno Meje / za vsakim obzorjem je vedno drugo obzorje, se Mestna Galerija Nova Gorica podaja v še en čezmejni projekt, ki v sodelovanju s tremi galerijami plete in utrjuje dobrodošle prijateljske mreže v prostoru, ki ne želi biti razdeljen s preseženimi mejami. Pravzaprav, če si izposodimo naslov, si bolj želi novih obzorij, za katerimi so druga, drugačna, brezmejna.

NOVA GORICA > Projekt Alessandre LazzarisMeje / za vsakim obzorjem je vedno drugo obzorje, so navdihnile besede nedavno preminulega Franca Relle (1944-2023), italijanskega filozofa in dolgoletnega profesorja estetike na arhitekturni fakulteti v Benetkah. Kot so prireditelji zapisali v vabilu, projekt “spodbuja razmislek o pomenu meje, obzorja, posledično pa k razmišljanju o usodi Evrope in celotnega človeštva, o spopadih, ki smo jim priča, ter o kulturi, razumljeni kot orodje, primerno za približevanje stališč in opevanje razlik, s čimer na izviren način pripomore k spodbujanju tiste obmejne kulture, ki si jo naše območje zamišlja za svojo prihodnost”.

Alessandra Lazzaris se je leta 1966 rodila v Palmanovi, obiskovala je Umetniški licej v Gorici in Likovno akademijo v Bologni. Živi in ustvarja v Gorici, kjer se preživlja kot slikarka in oblikovalka.

Razmislek o pomenu meje, a tudi o usedlinah zgodovine

Že na prvi pogled na postavitev v novogoriški Mestni galeriji je očitno, da je ustvarjalki blizu geometričnost - od krogov, kvadratnih površin, simbolično razporejenih v obliko križa, do drugačnih sestavljank iz platen - in materija, saj s pomočjo rje, “chiaroscurov” in simbolnih oblik, kot pišejo, “predstavlja usedline zgodovine ter spominov, pa tudi možne sugestije prihodnosti”.

Projekt se udejanja skozi štiri postaje, saj bo umetnica dela v različnih kombinacijah in izborih razstavila v štirih sodelujočih galerijah, nastal pa je da bi spodbujal mreženje in umetniško raziskovanje območja. “Projekt ima nomadski potek, saj prehaja z enega ozemlja na drugo, med Italijo in Slovenijo, in sledi križajočim se trajektorijam od Vidma do Gorice in Nove Gorice,” poudarja kuratorka Martina Cavallarin, saj vsaka galerija galerija - Lo studiolo iz Vidma - (tam se je umetnica predstavila novembra), Mestna galerija Nova Gorica, Studio Faganel iz Gorice in Galerija Spazzapan iz Gradišča ob Soči - predstavlja “postajališče, na katerem obiskovalčevo oko in uho prevzameta dela, ki izražajo drugačno temperaturo, odvisno od razstavnega prostora, ter ga tako vključita v distonično igro med omejevanjem in svobodo.”

Prihodnja, tretja postaja projekta bo že jutri v studiu Faganel v Gorici.

---