Vrbiške šjme so se vrnile domov (FOTO)

Vrbiške šjme, skupina okoli 60 različnih pustnih mask iz Vrbice na Bistriškem, se do 14. februarja predstavljajo v Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici. Na ogled so oprave sedmih izvirnih pustnih likov iz Vrbice, ki jih je Slovenski etnografski muzej za svojo zbirko odkupil leta 2022.

Razstava predstavlja sedem pustnih oprav vrbiških šem - belega in 
črnega lovca,  par belih šem, ciganko, cigana in medveda.  Foto: Katja Kirn Vodopivec
Razstava predstavlja sedem pustnih oprav vrbiških šem - belega in črnega lovca, par belih šem, ciganko, cigana in medveda.  Foto: Katja Kirn Vodopivec

ILIRSKA BISTRICA > “Raznolikost slovenske pustne dediščine se kaže v številnih, a manjših lokalnih tradicionalnih pustovanjih. Ta kažejo na veliko živost in pomen, ki ga imajo pustne šege in prireditve v življenju ljudi, nedvomno pa so tudi pomembne sooblikovalke lokalne identitete. In tako je tudi v Vrbici, kjer so doma Vrbišće šjme,” so razstavo o bogati pustni tradiciji vrbiških šem pospremili v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so bili posamezni izvirni pustni liki iz Vrbice na ogled že lani v pustnem času, letos pa se vrbiške šeme na povabilo Kulturno turističnega društva Vrbišćje šjme začasno vračajo domov.

Vrbiške šjme vedno spremljajo tudi vrbiški muzikanti. Foto: Katja Kirn Vodopivec

“Ponosni smo, da smo lahko del bogate zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, da se ohranjata tradicija in izročilo naših prednikov ter da se širi prepoznavnost naše majhne vasi Vrbica. Veliko pa nam pomeni tudi to, da smo lahko našo pustno dediščino predstavili domačinom v domačem kraju, kjer je pust zelo pomemben običaj,” je ob odprtju razstave dejala predstavnica vrbiškega društva Janja Raspor.

Znanje uspešno prenašajo na mlade

Sodelovanje med muzejem in vrbiškim društvom sega v leto 2006, ko je muzej na stalno razstavo uvrstil belega lovca, značilen pustni lik vrbiških šem. Kot je izpostavila avtorica razstave, kustosinja Adela Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja, je “pustna dediščina v Vrbici še zelo živa, znanje izdelovanja mask pa se uspešno prenaša na mlajše generacije”.

Pustna dediščina v Vrbici je še zelo živa, znanje izdelovanja mask pa se uspešno prenaša na mlajše generacije, je povedala avtorica razstave Adela Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Vrbiške šjme so poleg podgrajskih in hrušiških škoromatov od leta 2014 vpisane tudi v register žive kulturne dediščine in sodijo med najstarejše izvirne pustne maske na Bistriškem. “Gre za izjemno pustno skupino z okrog 60 različnimi pustnimi liki. Čeprav se pozna, da je težko vsako leto obleči 60 ljudi v 60 različnih pustnih likov, me ne skrbi za Vrbico in njihovo pustno dediščino, saj trenutno pustno dediščino skupaj ohranjajo že tri generacije,” je še dejala Pukl.

Sedem pustnih likov, fotografije in larfe

Osrednji del razstave predstavlja sedem pustnih oprav vrbiških šem, ki se delijo na bele in črne: belega in črnega lovca, ki sta najbolj prepoznavna in po nastanku najstarejša lika, par belih šem, ciganko, cigana in medveda.

Na ogled so tudi pripomočki in različna kopita za izdelavo usnjenih obraznih mask ali larf, ki so posebnost vrbiških šem. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Drugi del razstave pa sestavljajo fotografije ostalih pustnih likov ter različna kopita za izdelavo usnjenih obraznih mask ali larf, kot jih imenujejo domačini. Na pustno nedeljo v vasi zaživi nemo gledališče, v torek v vasi pripravijo poberijo, na pepelnično sredo pa skupina pokoplje pusta.

Razstavili so številne fotografije, ki pričajo o živosti ene najstarejših pustnih skupin na Bistriškem. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Na razstavi je na ogled tudi najstarejša ohranjena fotografija, ki priča o pustnih običajih v Vrbici, iz leta 1935. Takrat je skupina štela 28 likov, sodelovali pa so lahko le moški. Po drugi svetovni vojni so pustovanje obnovili, leta 1968 pa so vanj vključili tudi ženske.


Najbolj brano