S šampanjcem na avtobus in vlak
V resnici bi Koprčanke in Koprčani težko odpirali šampanjce in slavili nov kamionski terminal Luke Koper, ki so ga odprli včeraj. Je že res, da gre za korak k normalizaciji prometa, kot je nekdo dejal, a še bolj res je, da gre za korakec, kajti tovorni promet na bertoški vpadnici se bo zaradi umika terminala iz trgovskega območja pri koprskem čebelnjaku po predvidevanjih še bolj zgostil. Zastoji bodo ostali. K pravi spremembi bo namreč prispevala šele serminska vpadnica z avtoceste, ki pa naj bi jo dokončali šele leta 2027.
Gotovo bo pa kmalu precej manj tovornega prometa v bližini trgovskih centrov, a se zdaj na nekdanjem območju terminala obeta gradnja novega “trgovca”, tokrat “specializiranega za delavnico, hišo in vrt”. Še ena novica torej, ob kateri domačin bolj kot ne skomigne in se vpraša, zakaj potrebujemo še enega. Koper je, kot smo že večkrat zapisali, eno tistih mest z najvišjo gostoto trgovskih središč na prebivalca. Bauhaus pa je bil edini prijavljen na licitacijo. Za stavbno pravico za 33.000 kvadratnih metrov za prihodnjih 40 let je koprski občini odštel 7,621.000 milijona evrov. A kdo ve, če se bodo navade v teh štirih desetletjih spremenile, morda pa prihodnja generacija dobi novo Ambasado Gavioli, meko elektronske glasbe, ki je na prelomu tisočletja navkljub delovanju v na videz neprivlačni obrtni con, postavila Izolo na svetovni klubski zemljevid. Vendar je niti to ni rešilo pred kratkovidnostjo okolja. Šalo na stran. Kdo pri načrtovanju prostora in umeščanja novih in novih trgovskih centrov sploh še razmišlja, česa si domačini res želijo, potrebujejo in kaj bi bi bilo v resnici za skupnost dobro?
Pomanjkljiv javni prevoz vsekakor ni le koprska posebnost. A javni prevoz iz koprskega primestja in zaledja je porazen. In obenem edina rešitev za kolone avtomobilov, ki se vsako jutro vijejo k cilju.
Odprtje novega kamionskega terminala oziroma vprašanje urejanja pretočnosti prometa na koprskih vpadnicah je vsekakor priročen trenutek za opozarjanje na pomanjkljiv javni prevoz, kar v Sloveniji ni le koprska posebnost. A javni prevoz iz koprskega primestja in zaledja je porazen. Obenem pa edina rešitev za kolone avtomobilov, ki se vsako jutro vijejo najbolj očitno prav skozi Bertoke, v avtomobilih pa v povprečju sedita po dva potnika. Poskusi, kakršen je bil brezplačen avtobus v mesecu kulture 2020, ki je vozil med Dvori in Koprom, so že pokazali, da si ljudje želijo več javnega prevoza. Z veseljem bi pustili avte doma, saj kot so se navadili imeti pri hišah po dva in več avtov, tako bi se jim bili pripravljeni odreči v zameno za manj zastojev, čistejši zrak in seveda naravo. Je to res? Šele ko bomo to dojeli in bo javni prevoz resnično na voljo, bo čas za odpiranje šampanjcev. Dotlej bo vsak zastoj manj le naključje.