Gospodarska rast v Sloveniji se še znižuje

Slovenski BDP se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno okrepil za 1,1 odstotka, je sveža objava statističnega urada. V devetih mesecih skupaj je bila medletna rast 1,3-odstotna. Gospodarska dejavnost je v četrtletni primerjavi nazadovala za 0,2 odstotka.

LJUBLJANA > V tretjem četrtletju smo zaznali umirjanje gospodarske dejavnosti, so pričakovanja pred objavo svežih podatkov potrdili na statističnem uradu. Poleg upočasnjevanja, ki so ga statistiki zaznali že prej, je slovensko gospodarstvo v poletnem trimesečju utrpelo tudi šok zaradi posledic avgustovske ujme na podjetja v delu države.

V drugem trimesečju višja rast

V drugem trimesečju je bila namreč realna rast BDP po popravljenih podatkih 1,6-odstotna (prva ocena je govorila o 1,4-odstotni rasti), po desezoniranih podatkih pa se je BDP v pomladnem četrtletju okrepil za 1,7 odstotka (prva ocena je bila 1,6 odstotka). Na četrtletni ravni je BDP v drugem trimesečju medtem narasel za 1,0 odstotka.

Eurostat potrdil 0,1-odstotni padec BDP v območju evra

Območje z evrom je v tretjem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih na četrtletni ravni beležilo 0,1-odstotni padec BDP in na medletni ravni 0,1-odstotno gospodarsko rast. BDP celotne EU je v četrtletni primerjavi stagniral, v medletni pa je bila rast 0,1-odstotna, je v drugi oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat. Gospodarska dinamika je bila tako predvsem v evrskem območju šibkejša kot v drugem trimesečju.

Je pa pod črto rast gospodarske dejavnosti v tretjem trimesečju vseeno nekoliko višja kot v prvih treh mesecih tega leta in ob koncu 2022.

Podobno kot v prejšnjem četrtletju so statistiki tudi v obdobju od julija do septembra zaznali upad pri blagovni menjavi s tujino, medletni padec je bil bistveno bolj poudarjen.

Uvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 12,1 odstotka, izvoz pa za 9,2 odstotka. A kljub temu je zunanjetrgovinski presežek znašal nekaj več kot 1,14 milijarde evrov in deloval spodbujevalno ter k rasti obsega BDP prispeval 2,4 odstotne točke.

Domača poraba je nazadovala za 1,4 odstotka, kar pa je bil precej manjši padec kot v prvih dveh trimesečjih, ko je dosegel okoli tri odstotke.

Končna potrošnja je predvsem zaradi 2,8-odstotne rasti porabe države zrasla za 0,2 odstotka, pri čemer je poraba gospodinjstev nazadovala za 0,8 odstotka, kar je najslabši rezultat po tretjem četrtletju lani.

Bruto investicije so se medletno zmanjšale za 6,1 odstotka, kar je prav tako bistveno nižji medletni padec kot v prvih dveh trimesečjih. V prvem so namreč nazadovale za 16,9 odstotka, v drugem pa za 15,0 odstotka.

K upadu je po pojasnilih statistikov vnovič znatno prispevalo zmanjšanje zalog, saj je njihovo zmanjšanje rast BDP oklestilo za 3,2 odstotne točke. V prvih dveh četrtletjih je bil ta negativen učinek celo pri okoli šestih odstotnih točkah.

Medtem so se bruto investicije v osnovna sredstva okrepile za 8,3 odstotka, s čimer se nadaljujejo letošnji ugodni trendi na tem področju. Največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte.

---