V Gračišču bodo ohranili dediščino Šavrink in njihovih zgodb

Sredi Gračišča, vasice v koprskem zaledju, stoji majhna istrska hišica, v kateri bodo ohranjali spomin na pripovedovalko in Šavrinko Marijo Franca in pisatelja Marjana Tomšiča. Slednji je med drugim na papir prelil zgodbe o Šavrinkah, podjetnih ženskah, ki so odhajale na hrvaško stran, tam kupovale jajca ter jih tako kot kruh in mleko nosile prodajat v obalna mesta.

GRAČIŠČE > Poleti preminuli pisatelj Marjan Tomšič je kar deset let živel pri domačinki, ki je bila tudi Šavrinka, Mariji Franca v Gračišču. Popoldneve in večere sta posvečala pogovorom o teh izjemnih ženskah, ki so s svojimi trgovskimi veščinami pomembno prispevale k boljšemu življenjskemu standardu družin v sicer z revščino prežetih zalednih vaseh.

“Njihovo delo je bilo nehvaležno in mučno ter polno gorja. Nobena ni hotela govoriti o tem. Edino Marija Franca se je sčasoma zaupala Tomšiču, ki je bil učitelj v bližnji šoli in je živel pri njej,” spomni Nada Babič iz Turističnega, športnega in kulturnega društva Sv. Miklavž.

Predsednik sveta krajevne skupnosti Gračišče Dušan Arko pravi, da je prav domače društvo zaslužno za pobudo za ohranitev te dragocene dediščine, saj ne gre pozabiti, da je druženje France in Tomšiča obrodilo nekatera publicistična dela, ki so osvetlila vlogo Šavrink v tukajšnjem prostoru.

Hiška iz leta 1805, v kateri se je rodila Franca, je zdaj v lasti koprske občine, ki je že pred leti financirala obnovo njene zunanjosti. Krajevna skupnost Gračišče je ureditev sobe v spomin domačinki Mariji Franca in pisatelju Marjanu Tomšiču uvrstila na seznam prioritet za proračun leta 2024. V sobo želijo umestiti vsebine, povezane z njunim življenjem in delom.

“Hiška je sicer v drugi svetovni vojni pogorela, vendar bomo s predmeti, ki imajo prav tako častitljivo starost, obogatili notranjost. Med drugim bomo na ogled postavili sto let staro pohištvo moje none, pod nadstreškom pa bo svoje mesto dobilo staro orodje, od grabelj do mlina za mletje koruze, obračalnika za seno in še česa. Tudi v kuhinji s starim ognjiščem bi radi prikazali nekdanji vsakdan,” pravi Babičeva. Ko bodo uredili tudi dvorišče in okolico hiše, bo ta prostor kot nalašč za manjše kulturne in literarne dogodke, primerne kraju in prostoru.

Če se bo projektu uspelo prebiti skozi sito številnih želja in bo svoje mesto dobil v načrtu razvojnih programov, ga bodo izvedli prihodnje leto, napovedujejo v občini. Za spominsko sobo bo nato najverjetneje skrbela krajevna skupnost v sodelovanju z društvom Sv. Miklavž. nh

---