Kontejnerski turizem
Kar se ima zgoditi v poletni turistični sezoni, se bo zgodilo v nekaj prihodnjih tednih. Kdor more, bo v tem času na počitnicah. Počitniški izklop je za marsikoga pomemben ventil, da lahko deluje v nasičenem svetu. Omejitev ni več, dovoljene so tudi sanje.
Za letošnjo turistično sezono so analitiki ob zimzelenih težavah s kadri in energijo napovedovali nekaj pomembnih dejavnikov. Zaradi inflacije in grozeče gospodarske krize so številni Evropejci tehtali, katerim dobrinam se bodo odpovedali. Turistična potovanja so premagala drugo porabo, kar pa je vplivalo na bolj poglobljen razmislek in odločitev o proračunu in počitniškem cilju. Kovidnih prihrankov ni več, impulzivne potrošnje je manj, turisti vse bolj gledajo na ustreznost razmerja med kakovostjo in ceno. Po letih negotovosti so mehurčki končno počili, zato so spet oživele avio destinacije. A tudi tu nastopi težava: zaradi pomanjkanja posadk in sindikalnih pritiskov zna pot k rajski plaži postati mučna in dolga.
Ko iz hrvaške Istre poročajo o več sto milijonih evrov vlaganj v turizem, novice iz slovenskih obmorskih krajev govorijo o premikanju kontejnerjev.
Za evropski turizem je spodbudna novica vrnitev ameriških gostov, zaradi počasnega vračanja Kitajcev na turistični parket je Azija nekoliko zadaj. Severnjaki so se v pomembni meri namenili bolj južno kot v minulih letih, tudi v severno Afriko. Klasične poletne turistične države se polnijo, manj polni so gostinski lokali, ker turisti očitno kaznujejo pretirano navijanje cen in je zato kak obrok več “iz nahrbtnika”, kar je nenazadnje tudi posledica spremenjenih vedenjskih vzorcev. Vzdušje zaostruje računomanija, ko je o tem, da je pijača ob morju malenkost dražja kot v domačem sosedskem bifeju, treba neprestano obveščati ves svet.
Pri nas so kronične težave v turizmu letos bolj vidne. Bonov ni več, domači gostje se odločajo za druge počitniške cilje, tujci imajo pred seboj široko in konkurenčno ponudbo. Potovanje po “ljubki Sloveniji” je vse večja nočna mora, tukajšnji odločevalci pa se ne zmorejo dogovoriti niti o bifeju na plaži ali o košnji planinskih poti. Največji hotelir, ki je v državni lasti, se prestopa na mestu, strateškega načrtovanja ni, konkurenca v sosednjih državah pa dela razliko iz dneva v dan. Ko iz hrvaške Istre poročajo o več sto milijonih evrov vlaganj v turizem, novice iz slovenskih obmorskih krajev govorijo o premikanju kontejnerjev … Razlika v ambicioznosti je očitna tudi pri ponudbi: na okoliških odrih nastopajo svetovne zvezde, pri nas imamo s kakšno redko izjemo predvsem “teraso”.
V Istri so spomladi napovedovali strnjene vrste za turistično načrtovanje in promocijo. Tema ostaja odprta, a je odrinjena v prihodnost, za zdaj o turističnih uspehih sporoča vsaka občinska pisarna posebej.