Bi zaradi dviga gladine morja lahko dobili otoke?

Domači okoljski znanstvenik Žiga Malek je na twitterju pokazal zanimivo sliko zemljevida Slovenije, ki razkriva, kako bi bila morda naša obala videti ob dvigu morske gladine, ki bi ga povzročile podnebne spremembe.

ISTRA > Po ocenah znanstvenikov medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) naj bi se morska gladina svetovnih oceanov in morij do leta 2100 dvignila tudi za 100 centimetrov, po vsej verjetnosti pa vsaj za 50 centimetrov.

Kaj bi to pomenilo za slovensko obalo?

V primeru dviga morske gladine za 50 centimetrov bi ob višji plimi poplave obsegale 700 hektarjev, s približno 25 centimetri vode na najnižje ležečih delih obale. V večjem obsegu bi bile poplavljene Strunjanske in Sečoveljske soline ter nekateri stanovanjski objekti v Piranu. Na nižje ležečih delih obale bi bilo približno 80 centimetrov vode, ob izjemni plimi pa bi bili najnižji deli obale 144 centimetrov pod vodo.

Slovensko otročje?

Morda Blejski otok nekoč ne bo edini otok v državi, saj bi lahko ob dvigu gladine (ni sicer jasno, koliko naj bi se dvignila, da bi se to zgodilo) morje na slovensko obalo vplivalo tako, da bi se podaljšala, dobili pa bi manjše otočke.

Najbolj na udaru Koper

Ob dvigu srednje višine morja za 100 centimetrov in ob višji plimi bi poplavne površine obsegale 1246 hektarjev. Ogrožena bi bila pozidana območja nizke obale, na primer na območju Luke Koper, Bonifike v Kopru (kjer bi ob reki Badaševici voda segala vse do naselij Olmo in Šalara), obalni del Izole, v Strunjanu pa območje naravnega rezervata Stjuža in nižji del naselja.

Poplavljen bi bil tudi velik del starega mestnega jedra Pirana, na območju Bernardina in Portoroža bi bile poplavljene predvsem plaže, v Luciji tudi nekatera stanovanjska območja. Sečoveljske soline in njihova bližnja okolica pa bi bile poplavljene v celoti. Število poplavljenih zgradb na območju slovenske Istre bi po oceni preseglo 800, skupno število ogroženega prebivalstva pa bi bilo približno 3800, od katerih jih največ živi v koprski občini.

Slovenija z otočki

Zanimiv je scenarij, ki ga na družbenih omrežjih predstavlja okoljski znanstvenik Žiga Malek in predvideva, da morda Blejski otok ne bo edini otok v državi, saj bi lahko ob dvigu gladine (ni sicer jasno, za koliko bi se morala dvigniti, da bi se to zgodilo) morje na slovensko obalo vplivalo tako, da bi postala daljša, dobili pa bi tudi manjše otočke.

To je razvidno s slike, ki jo je Malek objavil na twitterju: na območju centra Kopra in tamkajšnje luke bi nastalo več otočkov. Manjše otoke bi dobili tudi v Izoli.

---