Kjer je Mef, tam sta tudi dobra glasba in pristen smeh
Kultura
02. 07. 2023, 17.00
, posodobljeno: 03. 07. 2023, 12.58
K pestremu in kulturno bogatemu poletju v slovenski Istri se pridružujejo tudi številne prireditve v sklopu Poletja v Ankaranu. Na bržkone najlepšem obmorskem prizorišču na plaži v Valdoltri ga je sinoči uvedel Drago Mislej - Mef z NOB.
Mef z Narodnoosvobodilnim bendom, ki ga ob Armandu Šturmanu
(levo) in Gorastu Radojeviću (desno) sestavljata še bobnar Gregor
Brajkovič in Aljoša Mislej s kitarskimi učinki.
VALDOLTRA
> Mefovi koncerti so običajno po malem tudi večeri stand-up komedije in niti tokrat ni manjkalo smeha, ki ga je kantavtor iz občinstva izvabil s pripovedovanjem vicev in anekdot. Denimo o razliki med Istranom in Istranko, pa o tem, kako se življenje obrne za dekleta, ki so v srednji šoli veljala za klaso 1A, in kako za tiste, ki so se uvrščale v lepotno kategorijo 1B.
Mef ob dobri glasbi vselej poskrbi tudi za zdrav odmerek humorja.
Ob spremljavi svojih dolgoletnih glasbenih pajdašev, kitarista Armanda Šturmana in basista Gorasta Radojevića ter bobnarja Gregorja Brajkoviča in svojega starejšega sina Aljoše Misleja, ki je barval zvok z množico kitarskih učinkov, je Mef zbrane popeljal čez zaliv do Ljubljanske 45.
Oder na plaži v Valdoltri velja za enega najlepših obmorskih prizorišč pri nas.
Naslov njegovega domovanja v Izoli je namreč obenem tudi naslov njegove zadnje (lanskoletne) glasbene stvaritve - knjigozvočnice Ljubljanska 45. Po začetni Aksiniji iz časov Desetega brata so tako zazvenele najnovejše Pesmi letijo v nebo, Čevlji za ples, Proč vržen dan, Kot se zdi, Mi se premikamo in Sputnik. Mednje pa so se pomešali hiti, kot so Jaz sem sanjal z albuma Svoboda (2005), Junak Prekomorskih brigad (Najboljše so padle, 2001), tisti s plošče Najboljša leta (2013) - ob naslovni še Marije niso našli in Amerika, ter skoraj polovica komadov z albuma Ma ne že spet (2019). Ob bolj poskočnih Padle so zastave in Facebook brigade so občinstvo očarale tudi resnejše in ganljive pesmi, kot so Pot domov, Čez mreže in žice in Zaprl je vrata, ki v sebi nosi tudi nekaj Ankarana.
“Joj, same žalostne pesmi igramo. Ma kdo je sestavil ta repertoar?” se je Mef proti koncu koncerta popraskal po glavi. “Ti!” ga je spomnil Aljoša in spet se je s plažnih tribun razlegel smeh. Piko na i je večeru dala sklepna Bel papir. Še ena nič kaj vesela pesem, pa vendar ena tistih Mefovih, ki se s preprostimi življenjskimi resnicami, ujetimi v mojstrsko besedilo, poslušalca najbolj dotaknejo.