Še je upanja za boljšo osnovno šolo
Bilo je konec avgusta 2003, ko je takratni šolski minister Slavko Gaber naznanil: “Na devetletko smo dobro pripravljeni, žal mi je le, da je nismo uvedli že pred desetimi leti." Dvajset let kasneje smo si v Sloveniji enotni, da se je osnovna šola znašla na koncu slepe ulice in jo je treba “resetirati”. Pri vprašanju, kako to narediti, žal, še nimamo poenotenih pogledov, toda 13 predlogov 25 učiteljev za bolj funkcionalno šolo (in s tem bolj funkcionalne bodoče odrasle) je dovolj nazornih.
Najprej bi ukinili devetletko in v osnovno šolo vpisovali sedemletnike, ki bi pred tem opravili malo šolo. Prvo triado bi zreducirali na tekoče branje, pisanje, računanje, poznavanje narave pa tudi gibanje, vzpostavljanje odnosa in sobivanja. Ukinili bi nacionalna preverjanja znanj in v srednjih šolah uvedli sprejemne izpite ... Večino tega smo že imeli in se temu odrekli, čas je pokazal, da smo vendarle bili na pravi poti. Nasprotno bi sedanji minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda že v prvem ali drugem razredu uvedel prvi tuj jezik in drugega v sedmem razredu, čeprav naj pri slednjem ne bi bili ocenjeni tisti, ki ne bi dosegli minimalnih standardov.
Prav to, da bi učitelji pometli pred lastnim pragom, nam vzbuja upanje. Zavedajo se torej, da so anomalije tudi v njihovih vrstah, a jih je še več naokrog.
V delovni skupini za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje pa bi brisali neobvezne izbirne predmete in računalništvo kot obvezni izbirni predmet, češ da je zastarelo. Toda tudi v tej skupini oziroma njenih podskupinah nekateri opozarjajo, da bo treba nekaj vreči ven, če bomo dodajali nove vsebine. “Ne moremo v posodo, ki drži 100 litrov, natočiti 115 litrov,” je jasen Anton Baloh, ki na istrsko-kraškem območju velja za izkušenega šolnika in ravnatelja in je na ministrstvu nedolgo nazaj vodil direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Kot zdajšnji ravnatelj izolske OŠ Vojke Šmuc opozarja na posebnosti istrskih in pomurskih šol, ki že imajo dodaten jezik, italijanščino oziroma madžarščino, pa tudi na to, da v priseljenskih družinah veliko otrok doma govori še en jezik.
Učitelji bi v osnovni šoli prepovedali pametne telefone (za nujne stike s starši na poti v šolo in domov bi jim dopustili klasične mobilnike) in ob vpisu na univerzitetne programe, ki izobražujejo bodoči pedagoški kader, po vzoru Finske uvedli psihoteste. Ti bi bili obvezni tudi za učitelje, ki že poučujejo. Prav to, da bi pometli pred lastnim pragom, nam vzbuja upanje. Zavedajo se torej, da so anomalije tudi v njihovih vrstah, a jih je še več naokrog. Tega, da bi staršem prepovedali pošiljanje odvetnikov na šole in v vrtce, za zdaj ne omenjajo, a bo treba slej ko prej načeti tudi to vprašanje.