Zakaj Borisa Pahorja ne bo na frankfurtskem sejmu

Urška Perenič, literarna zgodovinarka in univerzitetna profesorica, ki je bila članica programsko-projektne skupine za letošnji Frankfurtski knjižni sejem (FKS), kjer bo Slovenija častna gostja, opozarja, da dela Borisa Pahorja ne bodo del programa, s katerim se bo Slovenija predstavila na sejmu.

FRANKFURT, LJUBLJANA > Po besedah Urške Perenič gre za zamujeno priložnost. To je za STA povedala ob robu sredinega odprtja razstave o Pahorju v državnem zboru v Ljubljani; postavili so jo na pobudo evroposlanca Matjaža Nemca, podprle so jo in vsebinsko sooblikovale ustanove Slovencev v Italiji, med temi tudi Primorski dnevnik.

Ena izmed zvezd sejma

Prvi seznam slovenskih avtorjev, ki bodo na FKS, je bil že objavljen. Na njem Borisa Pahorja, čigar dela so bila prevedena v več kot 20 jezikov, ni. Po mnenju Urške Perenič tako eminentnega avtorja, kot je Boris Pahor, preprosto ni bi smeli zaobiti. Po njeni presoji bi bilo najprimerneje, da bi Pahorja na FKS predstavili z različnih vidikov: kot samohodca, kot tržaškega Slovenca, zamejskega avtorja in hkrati tudi kot svetovnega avtorja, avtorja 20. stoletja, vpetega v večkulturni prostor in hkrati velikega Slovenca.

Književna republika Borisa Pahorja

Urška Perenič je literarna zgodovinarka, profesorica Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer vodi velik raziskovalni projekt Književna republika Borisa Pahorja. Raziskovalno se ukvarja s slovensko literaturo in literarno kulturo s težiščem na 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Največ zanimanja in pozornosti namenja slovenski pripovedni prozi, društvenim oblikam literarnega življenja, čitalniški dramatiki in nemškemu ženskemu avtorstvu.

“Njegovo 108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem,” je povedala in dodala, da morda tiči razlog za neumestitev na seznam v tem, da Pahor ne sodi med tako imenovane “popularne avtorje, ima pa zagotovo opraviti veliko z vprašanjem etike”.

Pojasnila je, da je bila sama tako članica programsko-projektne skupine, ki se je ukvarjala z izborom knjig, ki se ponudijo nemškim založnikom, kot tudi produkcije skupine, ki se je posvečala načrtovanju literarnih dogodkov na FKS. Kot je še povedala literarna zgodovinarka in dolgoletna Pahorjeva sodelavka in sogovornica, je bila na pobudo bivšega kuratorja programa Slovenije na FKS 2023 Igorja Grdine izražena pobuda, da bi bil zadnji sejemski dan v Frankfurtu posvečen prav Borisu Pahorju kot eni izmed zvezd sejma.

Miha Kovač

sokurator programa Frankfurtskega knjižnega sejma

“Zadnji dan je sejem namenjen t. i. cosplayu, zato občasno spominja na velik pustni karneval. V tako okolje Boris Pahor kratko in malo ne sodi.”

Sokurator programa Miha Kovač je kot član iste programsko-projektne skupine kot Perenič zagotovo vedel za načrtovanje omenjenega dogodka, meni literarna zgodovinarka, “sedaj pa vse tako kaže, da Pahorja očitno na razstavi v Frankfurtu ne bo”. Spomnila je še na številne nagrade in odlikovanja, ki jih je za svoje delo doma in v tujini prejel Pahor, kar je dokaz, da je svetovni avtor, ki se ponaša s številnimi prevodi, še posebej pa je utrjen v francosko govorečem prostoru.

Pod petdesetim mestom

Miha Kovač je v pisnih odgovorih za STA pojasnil, da se morajo pri snovanju programa držati pravil, ki jih FKS postavlja vsem državam, častnim gostjam sejma. Prvo in osnovno pravilo je, da častna gostja v svojem paviljonu razstavlja prevode del svojih avtorjev in avtoric, ki so izšla pri tujih založbah v zadnjem letu ali dveh. “Te knjige pridejo v paviljon tako, da vodstvo FKS pozove založbe, ki sodelujejo na sejmu, naj jim pošljejo tovrstne knjige. FKS je namreč prve tri dni zgolj poslovni knjižni sejem, namenjen trgovanju z avtorskimi pravicami, zato je cilj države gostje, da se jim predstavi kot knjižna kultura z veliko svežimi in zanimivi prevodi.”

Navedel je, da je sejem zadnja dva dneva odprt za splošno javnost, zato obiskovalce sejma zanimajo predvsem prevodi v nemščino. “Posledično so v paviljonu ti prevodi izpostavljeni bolj kot prevodi v ostale jezike. Teh pravil se pri snovanju programa držimo ne zato, ker bi jih narekovalo vodstvo FKS, ampak zato, ker omogočajo daleč najbolj učinkovito komunikacijo s sejemsko publiko,” je pojasnil Kovač in dodal, da Pahor žal za razliko od nekaj drugih preminulih avtorjev, kot so Slavko Grum, Tomaž Šalamun ali Maruša Krese, v zadnjih dveh letih nima prevodov v nemščino in le tri prevode v tuje jezike, kar ga uvršča pod petdeseto mesto najbolj prevajanih avtorjev. Snovalci programa se ne glede na to zavedajo njegovega pomena za sodobno slovensko književnost, zato ga bodo, skupaj z njegovim najbolj znanim delom Nekropola, v paviljonu s posebno grafično rešitvijo izpostavili kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev.

Kovač še zatrjuje, da kot kurator ni bil seznanjen z idejo svojega predhodnika, da naj bi bil zadnji dan namenjen Borisu Pahorju, bi pa jo, če bi bil z njo seznanjen, zavrnil. “Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je struktura sejemske publike zadnja dva dneva. Takrat po eni strani sejem preplavijo najstniški ljubitelji mang, fantazije in fantazijske književnosti, zadnji dan pa je sejem celo namenjen tako imenovanemu cosplayu, zato občasno spominja na velik pustni karneval. V tako okolje Boris Pahor kratko in malo ne sodi. Zadnja dva dneva je na sejmu tudi ogromno nemških bralcev knjig, ki pridejo tja predvsem zato, ker jih zanimajo novitete. Posledično bi izpostavitev avtorja brez (novih) knjig v nemščini nanje delovala čudaško,” je pojasnil Miha Kovač in dodal, da poleg tega vsebinskega razloga Pahorju ne bi bilo mogoče posvetiti zadnjega dneva tudi zato, ker razpršena struktura sejemskega dogajanja česa takšnega ne omogoča. “Predvidevam, da moj kuratorski predhodnik tovrstnih sejemskih podrobnosti ni poznal, sicer bi najbrž razmišljal drugače.”

---