Milijon evrov za dodatek športa se je slišalo bolje, kot bo

Šole, ki so se prijavile na razpis za sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo, so praviloma dobile precej manj denarja, kot bi ga rabile za izvedbo programov. Tiste, ki jim dodatnih ur športa ne sofinancirajo lokalne skupnosti ali starši otrok, se na razpis niti niso prijavile. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje verjamejo, da bodo mnoge šole vseeno obogatile vsebine s področja športa.

PRIMORSKA > Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je konec aprila osnovne šole povabilo, naj se prijavijo na razpis za sofinanciranje dodatne športne ponudbe v šolskem letu 2023/24 za učence od 1. do 3. razreda. Izbrane šole bi lahko dobile največ 10.000 evrov za plačilo dodatnega športnega pedagoga, ki bi ob razredni učiteljici vodil ure športa, ali pa bi denar porabile za plačilo zunanjih športnih prostorov (tudi vstopnic za bazen ali smučarskih kart).

Velik odziv za ministrstvo pričakovan

Na javni razpis je prispelo 205 vlog za sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo na 172 osnovnih šolah. Ko so izločili nepopolne vloge, so milijon evrov razdelili med 163 šol s 196 programi, saj so šole za podružnice lahko prijavile ločene programe. “Odziv je bil v okviru pričakovanj in kaže na to, da šole prepoznavajo potrebo po zagotavljanju več športno gibalnih dejavnosti za svoje učence,” so nam pojasnili na ministrstvu.

Anton Baloh

ravnatelj OŠ Vojke Šmuc Izola

“S financiranjem ministrstva si bomo gotovo pomagali pri realizaciji zastavljenega programa, ne bomo pa ga mogli izpeljati v celoti kot načrtovano.”

A izkazalo se je, da šole le z denarjem, ki jim ga je odobrilo ministrstvo, še zdaleč ne bodo mogle premostiti gibalnega primanjkljaja, ki so ga otroci pridelali med korono in ga ohranjajo s sedečim načinom življenja.

Denarja za pet od enajstih oddelkov

Ena od primorskih šol, ki so se prijavile na razpis, je izolska Osnovna šola Vojke Šmuc. Na razpisu so bili uspešni, vendar ne toliko, kot so si želeli. Da bi vsem enajstim oddelkom prve triade zagotovili dodatni dve uri športa na teden (uro športa na dan), sočasno prisotnost razrednega učitelja in športnega pedagoga ter še nekatere dodatne interesne športne dejavnosti, bi s strani ministrstva potrebovali 23.300 evrov, odobreno pa jim je 7.366 evrov. “S financiranjem ministrstva si bomo gotovo pomagali pri realizaciji zastavljenega programa, ne bomo pa ga mogli izpeljati v celoti kot načrtovano,” je povedal ravnatelj OŠ Vojke Šmuc Anton Baloh.

Damijana Gustinčič

ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača

“Seveda gre razpis v smer tega, da bi imeli učenci več športa na urniku, ampak zdaj je premalo dodelano in ni še niti jasno, koliko sredstev šole sploh dobimo.”

Z odobrenim denarjem bodo lahko oblikovali le pet skupin, ki jim bo zagotovljena ura športa na dan. Dodatna ura športa ne bo obvezna, staršem in otrokom je ponujena izbira o vključenosti v program. Skupine bodo zapolnili do normativa, če bo zanimanje večje, pa bodo otrokom šport ponudili v okviru dodatnih interesnih dejavnosti.

“Prvi cilj je bil otrokom v prvi triadi zagotoviti vsak dan uro strokovno organiziranega gibanja,” pojasnjuje Baloh. Šola ima to srečo, da že več let dodatno nadstandardno športno dejavnost učencem sofinancira Občina Izola. Nekaj denarja, ki so ga dobili na razpisu ministrstva, bo šola usmerila tudi k dodatnim športnim vsebinam, ki pa - ker zanje še vedno nimajo dovolj sredstev - ne bodo tako bogate, kot so si zamislili v prijavi na razpis.

163

šol s 196 programi je bilo uspešnih na razpisu za milijon evrov

Kaj je bolje kot vlagati v otroke?

Da šole negodujejo, ker jim je ministrstvo namenilo precej manj denarja, kot bi ga potrebovale za izvedbo dodatne športne vadbe, je ob predstavitvi športno-vzgojnega kartona opozoril dr. Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport. Športna stroka si že dolgo prizadeva, da bi imeli vsi učenci uro športa na dan, saj to dokazano izboljšuje ne le telesno, ampak tudi duševno zdravje in kognitivne sposobnosti. Verjetno tudi na ministrstvu niso pričakovali, da se bo na razpis prijavila skoraj polovica slovenskih šol, razume situacijo, vendar opozarja, da Slovenija ni revna država ter da je denarja pri nas dovolj, le da ni namenjen otrokom. “Jaz boljše porabe sredstev, kot je vlaganje v otroke, ne vidim,” je dejal. “To je naša prihodnost in oni bodo državo peljali naprej, če bodo normalno razviti, če ne bodo imeli duševnih težav, se bodo normalno gibali in bodo lahko normalno delali.” Športna aktivnost je preventiva za vse našteto.

Premalo dodelano

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje na očitke, da so šolam dali premalo denarja, odgovarjajo, da so zaradi velikega zanimanja pripravili dve posvetovanji za šole, kako naj čim bolj učinkovito organizirajo dodatne športne programe. Šolam, ki šele začenjajo s ponudbo dodatnih športnih vsebin, so svetovali, naj jih najprej vedejo le v enem razredu, nato pa v prihodnjih letih širijo. “Precej šol je za izvedbo programa zagotovilo dodatna oziroma manjkajoča sredstva s strani lokalnih skupnosti, nekatere šole pa tudi s participacijo staršev,” so pojasnili.

Na OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača nimajo ne enega ne drugega. Občina Divača trenutno financira širitev šole, starši pa so z izdatki za šolo že tako preveč obremenjeni, pravi ravnateljica Damijana Gustinčič. Na razpis se niso prijavili, saj so presodili, da bodo le z delnim državnim financiranjem prišli do novih dilem, katere otroke vključiti v program. “Seveda gre razpis v smer tega, da bi imeli učenci več športa na urniku, ampak zdaj je premalo dodelano in ni še niti jasno, koliko sredstev šole sploh dobimo. To je pomembno za organizacijo dela. Kot vem, se zaradi tega še marsikatera šola ni odločila za prijavo na razpis.”

---