Poseben večer v teatru Rossetti

Na odru tržaškega gledališča Rossetti se je v torek zvečer zavrtela popolna rojstnodnevna zgodba. Taka, ki jo bomo obiskovalci težko pozabili. Ki nas ni pustila ravnodušne in nas ni priklenila k stolom, saj je želel čisto vsak od skoraj 1500, kar nas je bilo zbranih pod zvezdnatim svodom mestnega gledališča, tudi s svojim glasom, ploskanjem in zibanjem ali samo prisotnostjo biti del nje.

TRST > Slavljenci - Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z dirigentko Pio Cah na čelu - so si tudi tokrat zamislili z energijo nabito veličastno glasbeno praznovanje. Po zelo uspešnem aprilskem koncertu v ljubljanskem Cankarjevem domu so poskrbeli za poslastico tudi za tržaško publiko.

Novo “glasbeno obzorje”

Program so sooblikovali z novimi glasbenimi prijatelji oziroma njihovim raznolikim izborom uporniških in revolucionarnih pesmi. Večer je minil v pravem crescendu emocij. K širitvi “glasbenega obzorja” so prvi prispevali pevke in pevci tržaškega “samoupravnega in internacionalističnega” tržaškega Coro sociale. Za njimi so na oder stopile pevke tržiškega zbora Donna Canta Donna, ki so nastopile ob spremljavi romjanskih muzikantov oz. glasbene skupine Srečko Kosovel, pred slavljenci pa so zapele še “stare znanke”, Kombinatke z Matejo Mauri na čelu, ki se vselej rade pridružijo “svojim Stonesom”.

“Vztrajati polnih 50 let v okolju, ki ti ni vselej naklonjeno, ni lahko. Ostati brez dolgoletnega sedeža, brez doma, ravno tako ne. Poslanstvo, ki so ga pred 50 leti začrtali ustanovitelji zbora, pa pogumno peljemo naprej, ker se zavedamo pomena ohranjanja vrednot NOB in odporništva, ohranjanja partizanske in borbene pesmi, utrjevanja slovenske narodne zavesti v zamejstvu, sodelovanja in sožitja z italijanskimi rojaki, ki so bili od samega začetka del našega zbora,” je uvodoma poudarila predsednica TPPZ Pinko Tomažič Rada Zergol.

Modena City Ramblers so še pospešili tempo

Dolg aplavz je pospremil prihod slavljencev in njihovih glasbenikov na oder. Partizanski pevci so za jubilejni koncert segli po svojem mednarodnem repertoarju, ki gre od slovenskih do italijanskih revolucionarnih pesmi, mimo srbskih, nemških, makedonskih in francoskih, ki opevajo domovino, ki kličejo k uporu proti okupatorju, k spoštovanju pravic, solidarnosti in svobodi. Svoj nastop je tržaški partizanski zbor zaključil z Vstajenjem Primorske in Na juriš, ki sta pognali na noge občinstvo. Navdušenju ni bilo videti konca.

A kdor je mislil, da je glasbeni dogodek doživel vrhunec, se je krepko motil. Ozračje se je samo še dodatno ogrelo, ko so na oder stopili člani priznane italijanske glasbene skupine Modena City Ramblers. S partizanskimi rdečimi zvezdami na prsih (oblekli so namreč majice TPPZ Pinko Tomažič) so še pospešili tempo in praznovanju vlili novo dozo rokovsko-folk moči. “Prebudimo človečnost v nas,” je pevec Davide Dudu Morandi pozval vse in jih pognal pokonci s pesmijo Fischia il vento. Konec je bil preprosto veličasten. Na oder so se vrnili vsi nastopajoči in skupaj zapeli protimafijsko pesem I cento passi, za dodatek pa še eksplozivni Bella ciao in Fischia il vento. Noro lepo, toliko, da si po treh urah marsikdo (še) ni želel domov ... Najbrž je marsikdo po koncertu tudi pomislil, kako poseben je bil ta večer. V teatru, ki je nekoč veljal za hram italijanskosti, je bilo slišati slovensko besedo in glasno so odmevale partizanske pesmi, kvišku so se dvigale stisnjene pesti in rdeče zvezde so bile kar “dress code” dogodka.

---